Available via license: CC BY 4.0
Content may be subject to copyright.
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46 Prejeto / Received: 15.11.2017
ZNANSTVENI ČLANEK Sprejeto / Accepted: 29.12.2017
Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, 2017
Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
Linnaeus, 1758 na reki Krki in njenih
pritokih v letu 2017
Klemen JURŠIČ1, Klavdija ZUPANČIČ2, Janko ŠET3, Katja MAZINJANIN4
1Kočevarjeva 10 a, SI-8000 Novo mesto; E-mail: klemen.jursic@gmail.com
2Mekinje nad Stično 16 a, SI-1295 Ivančna Gorica; E-mail: kzupancic4@gmail.com
3Armeško 33 c, 8280 Brestanica; E-mail: set.janko@gmail.com
4Boršt 26 a, 8263 Cerklje ob Krki; E-mail: kmazinjanin@gmail.com
Izvleček. Po vrnitvi bobra leta 1998 v Slovenijo in njegovem hitrem širjenju novejših podatkov o
razširjenosti in velikosti populacije za to vrsto ni. V obdobju od februarja 2017 do maja 2017 smo pregledali
celoten tok reke Krke s pritoki in popisali bobrišča. Število in lokacije novih bobrišč dokazujejo, da se je število
bobrov na Krki povečalo. Obrežna vegetacija z velikimi drevesi majhnega premera in dovolj bogata zeliščna plast
sta ključna dejavnika bobrove razširjenosti v tem delu Slovenije. Med popisom smo na nekaj območjih našli tudi
bobrove jezove, ki so bili pretežno majhni, a bobrom omogočajo preživetje tudi v manjših pritokih. Po opisanih
skupno 56 bobriščih smo ocenili, da je v letu 2017 celotna populacija na reki Krki s pritoki štela 168–392 osebkov.
Ključne besede:
Castor fiber
, Rodentia, Castoridae, številčnost populacije, reka Krka, Slovenija
Abstract. Estimation of the Eurasian beaver
Castor fiber
Linnaeus, 1758 population size on the
Krka River with its tributaries in 2017 – After the Eurasian beaver’s return to Slovenia in 1998, followed by
its fast expansion, data on species distribution and abundance are lacking. In the period from February 2017 to
May 2017, we examined the entire course of the Krka River with its tributaries and recorded the sites of beaver
colonies. The numbers and positions of discovered sites show that the number of beavers on the Krka River
increased. The riparian vegetation with large trees of small diameter and a rich layer of herbaceous vegetation
are the key factors determining beaver’s presence. In our study, we discovered also some small beaver dams
that enable colonization of smaller watercourses. Based on a total of 56 beaver colonies, we estimated that the
2017 beaver population size on the Krka River with its tributaries amounts to 168–392 animals.
Key words:
Castor fiber
, Rodentia, Castoridae, population size, Krka River, Slovenia
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
30
Uvod
Nekoč je bil evrazijski bober (
Castor fiber
) splošno razširjen po Evropi in Aziji, vse od
Britanskega otočja do vzhodne Sibirije (Batbold et al. 2016). Prekomerni lov je še pred
začetkom 20. stoletja povzročil skoraj popolno iztrebljenje bobrove globalne populacije
(Kryštufek 1991). V Evropi je bilo v prvi polovici 20. stoletja število bobrov ocenjeno na vsega
skupaj 1200 osebkov (Halley & Rosell 2002). Prepoved lova, uvedba zakonskega varstva in
ponovno naseljevanje so v zadnjih desetletjih omogočili vrnitev bobra na območje njegove
nekdanje razširjenosti (Halley & Rosell 2002).
Bober se je na slovenskem ozemlju obdržal vsaj do 18. stoletja. Najverjetneje se je najdlje
zadržal v nižinski vzhodni Sloveniji (Kryštufek 1991). Najstarejši znani ostanki bobra so iz
Ristovca pri Postojni in domnevno sodijo v interglacial Riss/Würm (Kryštufek 2003). Kdaj je pri
nas dokončno izumrl, ni znano. Zadnji dokumenti so iz okolice Vurberka iz let 1643 in 1750, ko
je grad Vurberk dobil izključno pravico do lova bobrov ob Dravi od nekdanjega Dogoškega
broda do Ptuja. Še leta 1749 je Terezijanski kataster za Mariborsko okrožje bobra obravnaval
kot lovno divjad (Kryštufek 2003).
Leta 1992 je bila dana pobuda za ponovno naselitev bobra v Sloveniji, a projekt ni bil
izpeljan (Kryštufek 2003).
Leta 1998 se je bober v Slovenijo vrnil po naravni poti, kot posledica ponovnih naselitev na
Hrvaškem (Kralj 2014). Bober je bil na Hrvaškem iztrebljen konec 19. stoletja (Kralj 2014).
Ponovne naselitve so potekale v obdobju 1996–1998 med triletnim programom ponovnega
naseljevanja (Halley & Rosell 2002). 29 osebkov je bilo izpuščenih na sotočju Mure in Drave, v
bližini slovensko-madžarske meje, in 56 osebkov na dveh mestih reke Save in njenem pritoku
Česma, v bližini Zagreba (Halley & Rosell 2002). Naseljeni osebki so bili del bavarske
populacije (Halley & Rosell 2002). Prvi par naj bi bil v Slovenijo prišel po reki Savi in se ustalil
v Krki ob izlivu Radulje (pri Čučji mlaki) leta 1998 (Kryštufek et al. 2006). Do leta 2003 sta bili
na Krki znani že dve bobrišči: pri Čučji mlaki ter pod Stavčo vasjo v Suhi krajini (Kryštufek
et al. 2006). Leta 2003 so pojavljanje bobra potrdili tudi v Šentjerneju in na sotočju Dobličice
in Jelševniščice v Beli krajini, dve leti kasneje pa so ga našli že v zgornjem toku reke Krke,
med Dvorom in Žužemberkom (Kryštufek et al. 2006). V letu 2015 je bilo po neobjavljenih
podatkih Zavoda RS za varstvo narave na Krki in pritokih znanih že 40 bobrišč (Hudoklin,
ustno).
Bober ima veliko sposobnost spreminjanja ekosistema. Kot posledica bobrovega delovanja
nastajajo mokrišča, ki opravljajo različne ekološko pomembne funkcije (Vochl & Halley 2017).
Tako v naravi pogosto prihaja do konfliktnih situacij s človekom, ki se kažejo predvsem kot
gospodarska škoda na poljščinah, sadnem drevju in obrežni vegetaciji. Te situacije lahko
privedejo do uničevanja bobrišč, jezov in nezakonitega lova na živali (Kryštufek et al. 2006).
Bober je uvrščen v Prilogo 2 Direktive o habitatih (Ur. l. EU 1992), tako so zanj tudi v
Sloveniji opredeljena t. im. območja Natura 2000: Mura, Drava in Zgornja Drava s pritoki, v
predelu naše inventarizacije pa Krka s pritoki, Dobličica in Krakovski gozd (Ur. l. RS 2004).
Kljub temu pa je poznavanje stanja in številčnosti bobra v teh območjih zelo slabo.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
31
Namen naše študije je bil raziskati območja na reki Krki in njenih pritokih, kjer se pojavljajo
sledi bobrov, in popisati bobrišča ter teritorije, kjer bobrove družine živijo v rovih v bregu. Na
podlagi ocen, koliko osebkov sestavlja eno kolonijo, smo ocenili velikost populacije na tem
območju.
Materiali in metode
Opis območja
Reka Krka je ena izmed najdaljših slovenskih rek, dolga je okoli 90 km (Trobec 2010).
Izvira v zahodnem delu Suhe krajine, na stiku jurskega apnenca in triasnega dolomita na
kraškem ravniku severno od vasi Krka pri naselju Gradiček, in se pri Brežicah izliva v reko
Savo. Glavna izvira sta izvir Pod jamo in izvir Poltarice, nekoliko nižje sta še izvira Lipovka in
Podbukovski studenec. Kmalu po izviru vstopi v kanjon, ki si ga je vrezala v staro široko
dolinsko dno. Ima skromen strmec, od izvira do izliva se spusti za vsega 125 m, in počasen
tok. V Sloveniji je edina reka, ki v strugi odlaga lehnjak (Trobec 2010).
Terensko delo
Popis smo opravili od izvira reke Krke do njenega izliva v reko Savo pri Brežicah. Pregledali
smo tudi naslednje pritoke: Laknico, Radešico, Sušico (pri Dolenjskih Toplicah), Potok,
Temenico, Bršljinski potok, Težko vodo, Bajer, Lešnico, Rateški potok, Čadarski potok, Kobilo,
Raduljo, Račno, Toplico, Žerjavinski potok, Lokavec, Sajovec, Pendirjevko, Lačni potok, Obrh,
Senušo in Sušico (pri Podbočju).
Terensko delo je potekalo od februarja 2017 do maja 2017. Opazovanja smo izpeljali v
skupno 18 dneh (Tab. 1).
Delo je zajemalo pregled celotnega toka reke Krke s pritoki, popis teritorijev, bobrišč
(nadzemna struktura iz vej in blata) in dokumentacijo drugih sledi aktivnosti bobra (iztrebkov,
stečin, rovov, sledi prehranjevanja itd.). Te parametre smo uporabili za določitev meja
območij, kjer bobri niso zgradili bobrišča (lahko izkopljejo le brlog v brežino). Vsako najdeno
bobrišče smo fotografirali, zabeležili njegove koordinate in značilnosti habitata (pas obrežnega
rastja, raba tal). Popis je v večji meri potekal z natančnim terenskim pregledom obrežij (peš),
vzdolž vodotokov (Tab. 1), pri čemer smo tu in tam obšli in izpustili neprehodne odseke.
Popisali smo levi in desni breg, povprečno pas pet do deset metrov od roba struge. Kjer so se
sledovi bobrove aktivnosti (stečine) pojavljali tudi dlje od struge, smo jim sledili (večinoma so
vodili do koruznih njiv). Težko prehodne predele smo preveslali z raftom (struga Krke od
njenega izvira do Žužemberka), z velikim kanujem pa predel med Otočcem in Dolenjo vasjo do
Kostanjevice na Krki (Tab. 1). Otoke, ki se pojavljajo v strugi, smo pregledali s čim več strani.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
32
Tabela 1. Pregledani rečni odseki Krke s pritoki, z datumi in načini pristopa (peš, s čolna).
Table 1. Surveyed sections of the Krka River and its tributaries, with dates and methods of survey (walk, by boat).
Odsek
Datum
Način
pristopa
od izvira reke Krke do Fužin
11.2.2017
peš
od Drašče vasi do Dešeče vasi
18.2.2017
peš
od Dešeče vasi do Dvora pri Žužemberku
19.2.2017
peš
od Broda pri Podbočju do Cerkelj ob Krki
25.2.2017
peš
pritok Bršljinski potok
26.2.2017
peš
pritok Temenica
27.2.2017
peš
pritoka Sušica in Skradnica ter manjši pritoki med Podbočjem
in Cerkljami ob Krki
4.3.2017
peš
od Kostanjevice na Krki do Broda pri Podbočju
11.3.2017
peš
od Gorenjega Polja do Novega mesta
13.3.2017
peš
pritok Radulja
18.3.2017
peš
pritoki Težka voda, Obrh in Senuša ob izlivu, Krka med
Kostanjevico na Krki in Podbočjem
25.3.2017
peš
Senuša od Malega Mraševega gorvodno
1.4.2017
peš
pritoki Lačni ali Prekopanski potok, Lokavec in Sajovec
15.4.2017
peš
od Cerkelj ob Krki do Čateža ob Savi
16.4.2017
peš
pritoka Kobila in Čadarski potok
22.4.2017
peš
pritoki Račna, Toplica in Žerjavinski potok
23.4.2017
peš
izvir reke Krke do Žužemberka
29.4.2017
čoln
od Otočca do Kostanjevice na Krki
30.4.3017
čoln
Pri pregledu pritokov smo z redkimi izjemami izpustili tista, kjer je bila struga plitvejša od
pol metra ali ožja od dveh metrov, periodično suhe odseke – razmere, ki so neprimerne za
življenje bobra (Kryštufek 2003), odseke s hitrim tokom – hiter tok je tudi neprimeren za
dolgotrajno preživetje bobra (Macdonald et al. 1995), območja, ki so bila nedostopna, in
regulirane odseke – kjer voda teče v »betonskem koritu« (primer iz nekaterih naselij).
Pri obdelavi podatkov in izračunu številčnosti populacije smo upoštevali samo aktivna
bobrišča. Kot aktivna smo ocenili tista, ob katerih so bili vidni znaki bobrove dejavnosti – sveža
vegetacija pri vhodu v bobrišče in okoli bobrišča, blatne/mokre stečine in steze okrog bobrišč,
iztrebki, sveže sledi, sledovi prehranjevanja in delujoči jezovi (Kryštufek 2003). Bobrišča, ki so
bila porušena in okoli katerih ni bilo znakov bobrove dejavnosti, smo obravnavali kot neaktivna
in jih nismo vključili v oceno številčnosti populacije. V izračunu so upoštevana tudi območja,
kjer nismo našli aktivnih bobrišč, a so bili na njih vidni sveži znaki bobrove dejavnosti v obliki
več podrtih velikih dreves, pogostih stečin, vej z obglodanim lubjem, sledi tac in jezov. Tu smo
upoštevali le ogrize na vegetaciji, mlajše od enega leta, ter sveže, neporasle, lahko celo še
vedno vlažne stečine. Pri oceni zadostne količine sledov prehranjevanja za determinacijo
teritorija (ali je na nekem območju samostojna družina ali ne) smo se zanašali na približek
povprečne potrebe po hrani odraslega bobra približno dva kilograma lesne mase na dan
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
33
(Kryštufek 2003). Večje število podrtih dreves poleg ogrizene zeliščne in grmovne plasti ter
veliko število stečin nakazujeta na stalno naselitev večjega števila bobrov na nekem območju.
Središča takšnih območij aktivnosti so definirana kot aktivni teritoriji. Območja, kjer bobrovih
sledov ni bilo oziroma so bili redki ali stari, smo označili kot (trenutno) nezasedena.
V izračunu smo upoštevali, da družina povprečno šteje od tri do sedem osebkov (Vorel
et al. 2008). Ocena populacije je podana kot zgornja in spodnja meja tega povprečja,
pomnožena s številom popisanih družin (Ministry of the Environment... 1998). Samotarski
mladi bobri, ki niso mogli vzpostaviti lastnega teritorija, lahko nekaj časa ostanejo na teritoriju
svoje družine (Collen & Gibson 2001), zato smo jih vključili v povprečno oceno. Skupna ocena
tako velja za grobo oceno številčnosti populacije na preučenem območju.
Rezultati
V letu 2017 smo našli skupno 50 aktivnih bobrišč in 6 teritorijev, kjer smo našli sveže
znake bobrove aktivnosti (stopinje, iztrebki, stečine, sprehajalne poti, rovi v bregu, sledovi
prehranjevanja …) (Sl. 1, 2, 3, Tab. 2, 3). Ocenjujemo, da reko Krko z vsemi pritoki naseljuje
vsaj 56 družin bobrov, velikost populacije pa ocenjujemo na 168 do 392 osebkov.
Odkrili smo tudi osem neaktivnih bobrišč. Dve bobrišči so uničile poplave, štiri pa smo našli
zapuščena, delno podrta, zaraščena in nevzdrževana. Dve bobrišči so uničili ljudje. Eno so
požgali, drugo uničili s težko mehanizacijo.
V Tab. 2 in 3 je podan pregled vseh bobrišč in njihovih lastnosti. Iz naravovarstvenih
razlogov koordinat bobrišč v članku ne navajamo. Na voljo so pri avtorjih prispevka.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
34
Slika 1. Karta povodja reke Krke s pritoki in lokacije bobrišč, z oznako območja raziskave znotraj Slovenije.
Figure 1. Map of the Krka River catchment with its tributaries and locations of beaver colonies, with marked research
area within Slovenia.
Slika 2. Bobrišče na Radešici (foto: K. Zupančič).
Figure 2. Beaver lodge on the Radešica stream (photo: K. Zupančič).
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
35
Slika 3. Bobrov jez na Senuši (foto: J. Šet).
Figure 3. Beaver dam on the Senuša stream (photo: J. Šet).
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
36
Tabela 2. Seznam bobrišč na reki Krki s pritoki v letu 2017 in opisi območij z okolico. Okrajšave: D – desni breg, L – levi
breg, ZRSVN – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
Table 2. List of beaver lodges on the Krka River with its tributaries in 2017, and description of the sites and their surroundings.
Abbreviations: D – right bank, L – left bank, ZRSVN – Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation.
Območje
Natura
2000
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
da
Poseb-
nosti
bobrišče
zelo na
odprtem
bobrišče ob
betonskem
jezu, v
neposredni
bližini
stanov. hiše
bobrišče pod
betonskim
jezom
Raba tal
travnik
travnik
brežina
pod cesto
travnik
pašnik
betonska
brežina
gozd
pešpot
travnik
gozd
močvirje
pešpot
travnik
gozd
travnik
gozd
travnik
gozd
gozd
gozd
gozd
sadovnjak
Obrežna vegetacija
Grmovni
pas
redek
redek
redek
redek
zmeren
nič
zmeren
nič
gost
gost
zmeren
redek
gost
redek
gost
redek
gost
redek
zmeren
zmeren
gost
nič
Drevesni pas
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
posamezna večja
drevesa
nekaj manjših
dreves
nič
veliko večjih dreves
nič
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
nekaj večjih dreves
veliko večjih dreves
nekaj večjih dreves
veliko večjih dreves
nekaj večjih dreves
veliko večjih dreves
veliko večjih dreves
veliko večjih dreves
nekaj večjih dreves
sadno drevje
Širina
vegeta-
cijskega
pasu [m]
2
2
1
1
3
0
7
0
3
2
3
2
5
5
6
5
6
5
7
7
6
0
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
Območje
aktivnosti
[m]
1000
700
1000
1300
800
1500
500
700
1000
1000
1500
Bobrov
jez
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Poletna
bobrišča
2
-
-
-
3
-
-
-
2
-
-
Vodotok
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Krka
Lokacija
sotočje
Krke in
Višnjice
na začetku
naselja
500 m V
od naselja
700 m Z
od naselja
500 m V
od naselja
v središču
naselja
na začetku
naselja
300 m
nižje od
naselja
50 m J od
naselja
300 m
nižje od
vasi
na začetku
naselja
Kraj
Krka
Podbukovje
Podbukovje
Male Lesce
Marinča vas
Fužina
Drešča vas
Drešča vas
Male Rebrce
Dešeča vas
Žužemberk
Št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
37
22.
21.
20.
19.
18.
17.
16.
15.
14.
13.
12.
Št.
Potok
Vavta vas
Dolenje
Gradišče
Dolenjske
Toplice
Obrh
Podhosta
Loška vas
Dolnji Kot
Dvor
Dvor
Stavča vas
Kraj
100 m višje od
mostu
100 m nižje od
osnovne šole
100 m nižje od
mostu
170 m dolvodno
od naselja
sotočje Radešice
in manjšega
pritoka
med pritokoma
Laknico in
Radešico
500 m JV od
naselja
200 m J od
naselja
v središču
naselja
na začetku
naselja
Lokacija
Krka
Krka
Krka
Sušica
Radešica
Krka
Laknica
Krka
Krka
Krka
Krka
Vodotok
1
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Poletna
bobrišča
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Bobrov
jez
1800
600
800
1000
2000
500
400
500
500
800
Območje
aktivnosti
[m]
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
Širina
vegeta-
cijskega
pasu [m]
1
1
2
3
5
0
8
20
2
2
1
2
5
2
10
10
0
0
3
2
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
nekaj večjih dreves
nekaj manjših dreves
nekaj večjih dreves
nič
gost, drevesa vseh
velikosti
redek, manjša
drevesa
nič
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
posamezna manjša
drevesa
veliko večjih dreves
nekaj večjih dreves
veliko večjih dreves
veliko večjih dreves
posamezna manjša
drevesa
nič
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
Drevesni pas
Obrežna vegetacija
redek
redek
redek
gost
zmeren
redek
gost
gost
gost
gost
redek
redek
gost
redek
gost
gost
nič
nič
redek
redek
Grmovni
pas
polje
travnik
pešpot
polje
pašnik
polje
travnik
travnik
polja
polja
pašnik
polje
gozd
gozd
gozd
gozd
ribogojnica
pašnik
travnik
pašnik
Raba tal
bobrišče pretežno
sestavljeno iz
koruznih stebel
podatek ZRSVN,
ni bil opravljen
ogled lokacije
na območju se
izvaja golosek
bobrišče v
neposredni bližini
kmetijskih
objektov
Posebnosti
da
da
da
da
ne
da
da
da
da
da
da
Območje
Natura
2000
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
38
Območje
Natura
2000
da
da
da
da
da
da
da
da
da
Posebnosti
objedanje
iglavcev –
smreke
bobrišče v
neposr. bližini
stanovanjskih
objektov
Raba tal
polje
travnik
polje
travnik
polje
polje
travnik
njiva
njiva
močvirje
polje
travnik
travnik
gozd
gozd,
pešpot
pešpot
pešpot
pešpot
Obrežna vegetacija
Grmovni
pas
redek
redek
redek
redek
redek
redek
gost
redek
redek
zmeren
gost
redek
gost
zmeren
zmeren
nič
redek
redek
Drevesni pas
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
manjša drevesa
nekaj manjših dreves
nič
veliko manjših dreves
veliko večjih dreves
veliko večjih dreves
posamezna večja
drevesa
nekaj večjih dreves
nekaj manjših dreves
Širina
vegeta-
cijskega
pasu [m]
3
3
3
3
3
3
3
3
3
5
5
1
10
5
10
1
2
2
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
Območje
aktivnosti
[m]
600
600
500
1000
500
1800
1300
1000
500
Bobrov
jez
-
-
-
-
1
-
-
-
-
Poletna
bobrišča
3
-
-
-
-
-
-
1
-
Vodotok
Temenica
Temenica
Temenica
Temenica
Temenica
Krka
Krka
Krka
Krka
Lokacija
50 m od
letališča
100 m od
letališča
300 m od
letališča
200 m S od
naselja
50 m S od
naselja
500 m S od
naselja
100 m nižje od
področja Drska
100 m višje od
športnega
igrišča
pod Kandijskim
mostom
Kraj
Češča vas
Češča vas
Češča vas
Češča vas
Češča vas
Srebrniče
Novo mesto
Novo mesto
Novo mesto
Št.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
39
41.
40.
39.
38.
37.
35.
34.
33.
32.
Št.
Zalog pri
Škocjanu
Modruša
Vinica pri
Šmarjeti
Radovlja
Otočec
Pogance
Brezje
Dolenje
Kamence
Gorenje
Kamence
Kraj
500 m V od
naselja
300 m J od
naselja
1500 m Z od
naselja
100 m V od
naselja
na otoku, 400 m
nižje od gradu
100 m V od
naselja
50 m J od
naselja
100 m višje od
mostu
50 m višje od
mostu
Lokacija
Radulja
Radulja
Radulja
Radulja
Krka
Težka
voda
Težka
voda
Bršljinski
potok
Bršljinski
potok
Vodotok
-
-
-
-
1
1
1
-
-
Poletna
bobrišča
-
-
-
-
-
-
-
1
-
Bobrov
jez
700
700
600
700
1500
600
1000
1000
800
Območje
aktivnosti
[m]
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
Širina
vegetacij-
skega
pasu [m]
6
4
3
3
3
5
5
3
3
10
2
5
4
2
3
3
3
10
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj manjših dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
veliko večjih in
manjših dreves
nekaj manjših dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
veliko manjših dreves
Drevesni pas
Obrežna vegetacija
gost
zmeren
redek
redek
zmeren
gost
zmeren
zmeren
zmeren
zmeren
zmeren
zmeren
zmeren
zmeren
redek
redek
zmeren
gost
Grmovni
pas
travnik
travnik
močvirje
močvirje
močvirje
močvirje
travnik
njiva
njiva
gozd
polje
travnik
travnik
travnik
travnik
travnik
travnik,
pešpot
gozd
Raba tal
objedanje
iglavcev –
smreke
jez uničen, a
ponovno
postavljen
Posebnosti
da
da
da
da
da
ne
ne
ne
ne
Območje
Natura
2000
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
40
Območje
Natura
2000
da
da
da
da
da
ne
da
da
da
da
Posebnosti
podatek ZRSVN,
ni bil opravljen
ogled lokacije
podatek ZRSVN,
ni bil opravljen
ogled lokacije
podatek ZRSVN,
sami ga nismo
našli
Raba tal
travnik
travnik,
pašnik
njiva
travnik
njiva
pašnik
travniki in
njive
travniki in
njive
travniki in
njive
njive
njive
njive
njive
njive
Obrežna vegetacija
Grmovni
pas
zmeren
zmeren
redek
zmeren
gost
redek
gost
posamezni
grmi
gost
gost
gost
posamezni
grmi
gost
gost
Drevesni pas
nekaj večjih dreves
nekaj manjših dreves
nekaj manjših dreves
nekaj večjih in manjših
dreves
veliko manjših dreves
nekaj manjših dreves
gost, majhna in srednja
drevesa
posamezna drevesa
vseh velikosti
gost, drevesa vseh
velikosti
gost, drevesa vseh
velikosti
gost, srednja in majhna
drevesa
redek, drevesa vseh
velikosti
gost, majhna in srednja
drevesa
redek, majhna in
srednja drevesa
Širina
vegeta-
cijskega
pasu [m]
5
5
2
4
5
1
8
3-11
6
7
10
6
5
5
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
Območje
aktivnosti
[m]
800
500
1500
3000
1200
1900
Bobrov
jez
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
Poletna
bobrišča
-
-
-
-
2
-
-
-
-
-
Vodotok
Radulja
Radulja
Krka
Martink
Krka
Lokavec
Krka
Obrh
Krka
Krka
Lokacija
200 m J od vasi
na sotočju reke
Krke in Radulje
500 m Z od mostu
nasproti vasi,
170 m do najbližje
hiše
300 m gorvodno
od naselja
750 m S od centra
Podbočja, 1 km
dolvodno od mostu
200 m J od naselja
Kraj
Zavinek
Dobrava pri
Škocjanu
Drama
Hrvaški
Brod
Hrvaški
Brod
Rimš
Kostanjevica
na Krki
Kostanjevica
na Krki
Podbočje
Veliko
Mraševo
Št.
42.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
53.
54.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
41
Tabela 3. Seznam območij na reki Krki s pritoki, ki jih bober naseljuje, a na njih nismo našli bobrišč. Okrajšave:
D – desni breg, L – levi breg.
Table 3. List of areas on Krka River with its tributaries without beaver lodges, but inhabited by beaver. Abbreviations:
D – right bank, L – left bank.
56.
55.
52.
48.
43.
36.
Št.
Velike
Malence
Cerklje
ob Krki
Malo
Mraševo
Malence
Dobrava
pri
Škocjanu
Otočec
Kraj
Krka
Krka
Senuša
Krka
Radulja
Krka
Vodo-
tok
-
-
3
-
-
-
Bobrov
jez
2500
2500
1500
3000
2000
2500
Dolžina
območja
vidne
aktivnosti
[m]
Številne stečine na
bregovih, stopinje v
blatu, obžrto lubje z
dreves in vej.
Številne stečine na
obeh bregovih in
bregovih otokov.
Koruzna stebla v vodi,
obžrto lubje večjih
dreves.
Bobrove strukture –
jezovi, stečine, obžrta
obrežna vegetacija
Obsežna škoda na
koruznih poljih,
številne stečine na
obeh bregovih. Znaki
obžrtja na večini
obrežne vegetacije.
Številne stečine,
obžrto lubje, koruzna
stebla v vodi,
poškodbe koruze na
poljih.
Številne stečine,
zgoščene na območju
pri mostu med
Otočcem in Dolenjo
vasjo. Podrto nekaj
velikih dreves, z njih
pogrizeno lubje.
Znaki aktivnosti
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
L
D
Širina
vegetacij-
skega
pasu [m]
2-5
2-5
3-10
3-6
3
3-10
3
3
2-20
2
3-15
3-15
redek z nekaj
večjimi in manjšimi
drevesi
redek z nekaj
večjimi in manjšimi
drevesi
gost do posamezna
drevesa vseh
velikosti
gost do posamezna
drevesa vseh
velikosti
posamezna velika
drevesa
gost do posamezna
velika drevesa
redek z nekaj
večjimi in manjšimi
drevesi
redek z nekaj
večjimi in manjšimi
drevesi
gost do redek,
drevesa vseh
velikosti
posamezna velika in
manjša drevesa
gost do redek,
drevesa vseh
velikosti
gost do redek,
drevesa vseh
velikosti
Drevesni pas
Obrežna vegetacija
zmeren
zmeren
posamezni
grmi do
redek
posamezni
grmi do
redek
redek
redek
redek do
posamezni
grmi
redek do
posamezni
grmi
zmeren
redek
zmeren do
redek
zmeren do
redek
Grmovni
pas
travniki,
pašniki
polja, njive
gozd,
travniki in
njive
travniki in
njive
travniki in
njive
travnik in
gozd
travniki in
njive
travniki in
njive
gozd, pašniki
polja, njive
travniki,
pašniki, njive
travniki,
pašniki, njive
Raba tal
Veliko redko do
gosto poraslih
otokov (tako z
drevesi kot tudi z
grmi), redna
videvanja živali
redna videvanja
živali
Posebnosti
da
da
da
da
da
da
Območje
Natura
2000
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
42
Razprava
Po opisanih skupno 50 bobriščih in 6 območjih, kjer domovanja sicer nismo našli, a po
naših ugotovitvah glede na količino sledov aktivnosti na njih živi bobrova družina, smo ocenili,
da celotna velikost populacije v 2017 na reki Krki s pritoki znaša 168–392 osebkov. Ta ocena
temelji na upoštevanju, da naj bi družino sestavljalo tri do sedem osebkov (Vorel et al. 2008),
čeprav se podatki z različnih delov Evrope razlikujejo. Na Norveškem naj bi bila povprečna
velikost družine 3,8 osebka (Collen & Gibson 2001); podobno sta Czabán (2011) in Varju
(2008) (oboje citirano po Bajomi 2011) zapisala, da popisovalci večinoma računajo, da je na
enem teritoriju povprečno 3,5 osebkov, medtem ko Valachovič (2014) navaja, da je v tipični
družini od 4 do 6 (lahko tudi 10) osebkov.
Glede na znane podatke o bobriščih za Krko s pritoki (Hudoklin, ustno) smo v naši raziskavi
zabeležili dodatnih 16 družin, kar lahko delno pripišemo rasti populacije in delno
natančnejšemu popisu. Številčnost bobrov narašča tudi v sosednjih državah. Na Hrvaškem je
bilo leta 2011 znanih 400 družin s 1000 osebki (Kralj 2014). V Avstriji je bilo leta 2011 znanih
okoli 3300 osebkov v deželah spodnje Avstrije (Kropf 2013), medtem ko je bila na
Madžarskem populacija bobra leta 2011 ocenjena med 718 in 905 osebkov, z dodatkom, da ta
številka še narašča (Bajomi 2011).
Največjo gostoto bobrišč smo zasledili v zgornjem in srednjem toku reke Krke. Voda je tu
hitra, s številnimi naravnimi in umetnimi jezovi, močan je tudi pas obrežne vegetacije. Za
zgornji tok je značilna globlje vrezana rečna dolina s strmimi bregovi in ponekod skalnimi
stenami. Tu prevladuje pretežno gozdna vegetacija, zelo malo je kmetijskih površin. V
primerjavi z neobjavljenimi podatki o razširjenosti bobra v Sloveniji leta 2015 (Hudoklin, ustno)
se je bober v zadnjih letih tu najbolj razširil, kar kaže na to, da kolonizacija še vedno poteka. V
zgornjem delu je tok in bregove človek tudi najmanj preoblikoval. V srednjem toku reke Krke
se rečna dolina razpre, več je kmetijskih površin, v reko pa se izlivajo tudi večji pritoki.
Obrežne vegetacije je ponekod manj, a očitno še zadostuje bobrovim potrebam. Temenica je
eden izmed pritokov, kjer ima vrsta optimalen habitat. Struga je globlja od pol metra, širša od
dveh metrov, na krajšem odseku je močvirje. Na obrežju je veliko lesne vegetacije in
kmetijskih površin s koruzo in drugimi žiti. V spodnjem toku Krke teče po široki poplavni
ravnici, travniške in njivske površine se pogosto približajo rečnemu obrežju, pas obrežne
vegetacije pa ni več tako izrazit. Drevesne vrste ob reki, kot so vrbe (
Salix
), topoli (
Populus
),
jelše (
Alnus
), jeseni (
Fraxinus
), leska (
Corylus
) in gabera (
Betulus
), se pojavljajo vzdolž
celotne struge. Ob reki je tudi gosta zeliščna plast.
Bobrišč pogosto nismo našli, zato smo določenim odsekom po predhodno zastavljenih
kriterijih (sledi aktivnosti bobra, izostanek bobrišča, širjenje v območju treh kilometrov in
možnosti graditve brloga v breg po Kryštufku 2003) pripisali, da bober tu prebiva v rovih. Na
šestih takšnih območjih smo popis o bobrovi aktivnosti opravili izključno po obgrizenosti
vegetacije, stečinah in osebkih, ki so jih opazili domačini. V teh območjih bober naseljuje
številne pritoke, med katerimi je tudi Radulja, kjer se je bober tudi izvorno naselil. Pritoki so
večinoma majhni s spreminjajočim se vodnim stanjem, obrežna vegetacija v njih (z izjemo
Radulje) za zdaj vzdržuje le po eno družino. V nekaterih pritokih so jezovi, ki akumulirajo vodo
in povečajo funkcionalnost habitata.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
43
Lokacije popisanih bobrišč smo primerjali s ključnimi dejavniki okolja (Kryštufek et al.
2006), ki bobru omogočajo preživetje. Pri opisu posameznih območij smo opazili, da nekateri
dejavniki niso ključnega pomena za postavitev bobrišča. Eden izmed optimalnih dejavnikov, ki
omogočajo preživetje bobru (Kryštufek 2003), je dejstvo, da v teh območjih ni antropoloških
vplivov, kot so naselja v polmeru štirih kilometrov in obdelovalne površine v bližini manj kot
500 m. To za večino najdenih bobrišč v naši raziskavi ne velja. Na obdelovalnih kmetijskih
površinah je koruza ena izmed primarnih rastlin, ki bobru lahko pomenijo vir hrane. Bobrišča
smo našli tudi v bližini umetnega jezu.
Bober s svojim bivanjem vpliva na celoten ekosistem, zvišuje pestrost na ekosistemskem in
posledično vrstnem nivoju. Je ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodni
sistem in mokrišča (Kryštufek 2003). Zaradi svojega delovanja pa prihaja tudi do konfliktov s
človekom. Na območjih, kjer kmetijska zemljišča segajo do roba vodotokov, so se bobri hitro
navadili na nov vir hrane. Podiranje dreves bodisi za hrano ali gradbeni material lahko privede
do razpona konfliktov, predvsem s podiranjem sadnih dreves v zasebnih vrtovih. Problem so
tudi dejavnosti graditve rovov in bobrišč na območjih uporabe človeka (ceste, kmetijske
površine, naselja) (Valachovič 2014). Ne glede na metodo nadzora populacije je hiter ukrep po
obveščanju in dogovoru o škodi pomemben in bo pomagal omejiti ali preprečiti negativne
odnose z javnostjo. Navsezadnje moramo bobra sprejeti kot bistven del ekosistema (Parker
et al. 2000), kar vključuje tudi upoštevanje in ustrezno reševanje morebitnih konfliktnih
situacij.
Sedanja populacija evrazijskega bobra je v Rdečem seznamu Republike Slovenije (Ur. l. RS
2002) navedena kot prizadeta (E) (Kryštufek et al. 2006). Določena ima tudi posebna
varstvena območja v okviru omrežja Natura 2000 v Sloveniji (Ur. l. RS 2004). Podatki o
nahajališčih in stanju populacij so tako ključnega pomena za ustrezno varstvo vrste v državi.
Potrebni bi bili tudi redni monitoringi o novih pojavljanjih bobra na ozemlju Slovenije, kot tudi
nadzor že znanih kolonij, raziskave vpliva bobra na lokalno biodiverziteto (Kryštufek, 2003).
Potrebne bi bile tudi raziskave stopnje sokrvja, migracij in morebitnega mešanja populacij
bobrov v Sloveniji.
Naša raziskava je tako pomemben prispevek k razumevanju razširjenosti in številčnosti te
vrste vsaj v delu Slovenije. S svojim delom želimo spodbuditi nadaljnje raziskave na tem
področju, saj je objavljenih podatkov o številčnosti borba in njegovem širjenju malo. Verjetno
je eden izmed razlogov tudi to, da bobra v Sloveniji ni bilo skoraj 200 let. Posledično
primanjkuje strokovnjakov in tudi financ za raziskave, kar bi se moralo zagotovo spremeniti.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
44
Summary
The Eurasian beaver (
Castor fiber
L.) has almost been exterminated before the beginning of the 20th
century. It survived in the territory of the present-day Slovenia until the 18th century (Kryštufek 1991). In
1998, the beaver returned to Slovenia naturally as a result of resettlement in Croatia (Kralj 2014). Since
then it has been successfully spreading along the Krka River. The first couple should have arrived to
Slovenia on the Sava River and settle in the Krka at the outfall of Radulja (near Čučja mlaka) in 1998
(Kryštufek et al. 2006). Until 2003, two beaver lodges had already been known to exist on the Krka; at
Čučja mlaka and under Stavča vas in Suha krajina (Kryštufek et al. 2006). In 2015, according to the
unpublished data from the Institute of the Republic of Slovenia for Nature Conservation, there were
already 40 beaver lodges on the Krka and its tributaries (Hudoklin, pers. comm.).
Beaver has a great ability to change the ecosystem. Its presence and activity increase species and
ecosystem diversity (Vochl & Halley 2017). The Eurasian beaver is classified as protected species by
Natura 2000, which is also protecting its habitats.
The research was conducted as field work from February to May 2017, where we examined a large
part of Krka’s riverbanks, most of its tributaries and the surrounding area. Hard-to-reach areas and islands
were examined by boat. We searched for beaver lodges, dams and other signs of its activity (faeces,
trenches, gnawed vegetation). We left out areas unsuitable for the life of the beaver. This includes
streams which are shallower than 0.5 m, narrower than 2 m, and intermittent regions of the river
(Kryštufek 2003). Only active beaver lodges were taken into account to calculate the abundance of
population. Damaged and abandoned lodges were labelled as inactive. Besides active lodges we also took
into account the areas where we did not find the lodges, but did find plenty of recent signs of beaver
activity (felled trees and dams). Calculations were made on the assumption that a beaver family consists
of three to seven specimens.
According to the described total of 50 active beaver lodges and 6 areas with recent signs of beaver
activity, we estimated that the total population size in the Krka River with all its tributaries amounted in
2017 to between 168 and 392 specimens. According to the known data for beaver lodges on the Krka with
its tributaries (Hudoklin, pers. comm.), additional 16 families were recorded in our study, which can be
partially attributed to population growth and partially to the more accurate census. The highest density of
beaver lodges was observed in the upper and middle course of the Krka River. Water here is fast, with
many natural and artificial dams and powerful vegetation belt.
With our research, we wished to provide information on recolonization of beavers on the Krka River
and to encourage further research in this field which would help to understand the prevalence and
abundance of this species.
Zahvala
Terenske raziskave so potekale v okviru individualne naloge, pri predmetu Ekologija živali na Biotehniški fakulteti pod
mentorskim vodstvom dr. Huberta Potočnika. Posebna zahvala gre poleg mentorju za usmerjanje in predloge pri izvedbi
individualne naloge tudi Sabini Mazinjanin, Tini Pristajko, Pavlu Šetu, Vidi Šet, Samu Škrlecu, Martini Skutnik in Gregorju
Gorenčiču, ki so nam pomagali pri zbiranju podatkov in z nami opravili del terenskega dela. Zahvala gre tudi Žanu Kuraltu
za pomoč pri obdelavi podatkov v sistemu QGIS. Dodatno bi se radi zahvalili Andreju Hudoklinu za deljenje svojih izkušenj
o raziskavah bobra na reki Krki ter samih predlogih o izvedbi terenskega dela. Pripombe in dopolnila Andreja Hudoklina,
dr. Petra Trontlja in dr. Maje Zagmajster so pomagale izboljšati prispevek. Zahvala gre tudi prebivalcem krajev ob reki
Krki za vse podane informacije v zvezi z naselitvijo in dejavnostjo bobra.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
45
Literatura
Bajomi B. (2011): Reintroduction of the Eurasian beaver (
Castor fiber
) in Hungary. Danube Parks,
26 str.
Batbold J., Batsaikhan N., Shar S., Hutterer R., Kryštufek B., Yigit N., Mitsain G., Palomo L. (2016):
Castor fiber
. The IUCN Red List of Threatened Species: e.T4007A115067136.
http://dx.doi.org/10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T4007A22188115.en. [dostop dne 26. 12.
2017].
Collen P., Gibson R.J. (2001): The general ecology of beavers (
Castor
spp.), as related to their
influence on stream ecosystems and riparian habitats, and the subsequent effects on fish. Rev.
Fish Biol. Fisher. 10(4): 439-461.
Halley D.J., Rosell F. (2002): The beavers reconquest Eurasia: status, population development and
managment of a conservation success. Mam. Rev. 32(3): 153-178.
Kralj T. (2014): State and distribution of beaver (
Castor fiber
L.) in Croatia. Bachelor's thesis,
Faculty of Science, 19 str.
Kropf M., Hölzler G., Parz-Gollner R. (2013): Genetic evidence on the origin of the current beaver
(
Castor fiber
) population in Lower Austria. Šumarski list 11–12: 591-596.
Kryštufek B. (1991): Sesalci Slovenije. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 294 pp.
Kryštufek B. (2003): Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij Natura 2000. Bober (
Castor
fiber
). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, 24 pp.
Kryštufek B., Hudoklin A., Pavlin D. (2006): Bober (
Castor fiber
) v Sloveniji. Scopolia 59: 1-41.
Macdonald D.W., Tattersall F.H., Brown E.D., Balhorry D. (1995): Reintroducing the Eurasian beaver
to Britain: nostalgic meddling or restoring biodiversity? Mammal Rev. 25: 161-200.
Ministry of Environment, Lands and Parks (1998): Inventory methods for beaver and muskrat.
Standards for components of British Columbia’s biodiversity, no. 22. 46 pp.
https://www.for.gov.bc.ca/hts/risc/pubs/tebiodiv/bemu/assets/bemuml20.pdf [dostop dne 28.
12. 2017]
Parker H., Rosell F., Holthe V. (2000): A gross assessment of the suitability of selected Scottish
riparian habitats for beaver
Castor fiber
. Scot. For. 54: 25-31.
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.517.580&rep=rep1&type=pdf
[dostop dne 28. 12. 2017]
Trobec T. (2010): Krka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
http://www.dedi.si/dediscina/102-krka [dostop dne 13.11.2017]
Ur. l. EU (1992): Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov
ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropske unije 206, 15/2: 102-145.
Ur. l. RS (2002): Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list
RS 82(02): 8893-8975.
Ur. l. RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Uradni list RS
49(04): 6414-6472.
Klemen JURŠIČ et al.: Ocena številčnosti populacije evrazijskega bobra
Castor fiber
... / ZNANSTVENI ČLANEK
NATURA SLOVENIAE 19(2): 29-46
46
Valachovič D. (2014) Manual of beaver management within Danube river basin. Danube Parks.
92 str.
Vochl S., Halley D.J. (2017): Le najboljše od bobrov - praktični pristopi za ohranitev pozitivnih
vplivov bobra in zmanjševanje konfliktov. Gozdarski vestnik 75(3): 136-149.
Vorel A., Válková L., Hamšíková L., Maloň J., Korbelová J. (2008). The Eurasian beaver population
monitoring status in the Czech Republik. Natura Croatica 17(4): 217-232.
