ArticlePDF Available

Razvijanje pismenosti kot ključne kompetence kakovostne šole

June 2023

Authors:

Dr. Katarina Grom

Primary School

Raziskava se nanaša na začetno opismenjevanje z integrativno metodo, imenovano Model IMO-1, z namenom ugotavljanja ustrezne poučevalne prakse ter s ciljem preučevanja dosežkov učencev na poskusnem nacionalnem preverjanju znanja pri slovenščini ob koncu tretjega razreda osnovne šole. Vzorec raziskave je v letu 2019 in 2021 vseboval na nacionalni ravni 10344 učencev, na ravni šole 113 učencev, na ravni preučevanega razreda pa 37 učencev. Ugotovitve raziskave kažejo na učinkovitost preučevane metode, kar nakazuje na strokovni premislek o njeni širši uporabi; dodatno so lahko izhodišče za preoblikovanje učnega načrta, saj so v skladu z mednarodnimi in nacionalnimi smernicami za trajnostno kakovostno šolo.

Content uploaded by Dr. Katarina Grom

Content may be subject to copyright.

ResearchGate has not been able to resolve any citations for this publication.

ResearchGate has not been able to resolve any references for this publication.

Conference Paper

Ciljno ali stihijsko usmerjena strokovna prizadevanja vzgojiteljev in učiteljev na področju razvijan...

September 2023

Dr. Katarina Grom

V strokovni literaturi je mogoče zaslediti raziskave, ki so preučevale stališča strokovnih delavcev v predšolskem in začetnem šolskem obdobju in opozarjajo na problem preohlapnih stališč do zgodnejšega poučevanja, tj. v predšolskem obdobju, prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, na začetku šolskega leta in ob prehodu z ene na drugo izobraževalno stopnjo, npr. iz vrtca v šolo (Lucariello idr., ... [Show full abstract] 2015). Tudi Bole in sod. (2016) so v slovenski primerjalni raziskavi pisali o manjši učinkovitosti predšolskega sistema in prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli v primerjavi z razvitimi severnimi državami, kar je povezano tudi s stališči strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Vprašanje o izobraževanju vzgojiteljev in učiteljev na področju razvijanja (pred)opismenjevanja je v predstavljeni raziskavi pomembno z vidika nenehnih sprememb na področju pismenosti (Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, 2020; Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2019; PISA, 2020), in sicer zato, ker naj bi bila stalna strokovna prizadevanja zaradi učinkovitosti usmerjena ciljno, kar pripomore k večji kakovosti poučevanja pismenosti (Reynolds idr., 2010). Predstavljen je manjši del večje raziskave, ki se nanaša na izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev, ki razvijajo in poučujejo (pred)opismenjevanje. Namen raziskave je bil analizirati nestandardiziran vprašalnik, s katerim bi pridobili vpogled v to, kako pogosto se vzgojitelji in učitelji izobražujejo s področja (pred)opismenjevanja, katera izobraževanja obiskujejo in kakšno podporo imajo s strani delodajalca. Pri tem smo sledili temeljnemu cilju, da s primerjavo mnenj vzgojiteljev in učiteljev, ki so bili vključeni v širši del raziskave ugotovimo, ali so strokovna prizadevanja skladna z edukacijskimi smernicami, dovolj kontinuirana in strokovno ustrezno podprta. Takšen cilj se nanaša na zavedanje, da lahko le izobraženi pedagoški delavci zadostijo potrebam kakovostnega razvijanja pismenosti v sodobni družbi.

Chapter

Full-text available

Ciljno ali stihijsko usmerjena strokovna prizadevanja vzgojiteljev in učiteljev na področju razvijan...

September 2023

Dr. Katarina Grom

Tematiko (pred)opismenjevanja preučuje veliko raziskovalcev, a je malo raziskovalne pozornosti namenjeno stališčem vzgojiteljev in učiteljev do strokovnega izpopolnjevanja s področja (pred)opismenjevanja. Strokovna literatura opozarja na problem preohlapnih stališč do zgodnejšega poučevanja v predšolskem obdobju, prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, na začetku šolskega leta in ob prehodu z ene ... [Show full abstract] na drugo izobraževalno stopnjo, npr. iz vrtca v šolo (Lucariello idr., 2015). Vprašanje o strokovnem izpopolnjevanju vzgojiteljev in učiteljev na področju razvijanja (pred)opismenjevanja je v predstavljeni raziskavi pomembno z vidika nenehnih sprememb na področju pismenosti (Bralna pismenost otrok v Republiki Sloveniji, 2020; Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti, 2019; PISA, 2020), saj naj bi bila stalna strokovna prizadevanja usmerjena ciljno zaradi večje učinkovitosti, kar pripomore k večji kakovosti poučevanja pismenosti (Reynolds idr., 2010). Namen raziskave je bil analizirati nestandardiziran vprašalnik, s katerim bi pridobili vpogled v pogostost strokovnih izpopolnjevanj vzgojiteljev in učiteljev s področja (pred)opismenjevanja, katera izobraževanja obiskujejo in kakšno podporo imajo s strani delodajalca. Ugotavljali smo, ali so strokovna prizadevanja skladna z edukacijskimi smernicami, dovolj kontinuirana in strokovno ustrezno podprta. Takšen cilj se nanaša na zavedanje, da lahko le izobraženi pedagoški delavci zadostijo potrebam kakovostnega razvijanja pismenosti v sodobni družbi.

Article

Full-text available

Pomen mreženja pri razvijanju (pred)opismenejvalnih spretnosti

December 2021 · Vodenje v vzgoji in izobraževanju

Dr. Katarina Grom

Raziskava smo zasnovali z namenom vertikalnega povezovanja dveh vzgojno-izobraževalnih institucij in strokovnih delavcev, njen cilj pa je bil izboljšati pedagoško prakso na področju razvijanja predopismenjevalnih spretnosti in začetnega opismenjevanja. Temeljni problem se nanaša na razkorak med kurikularnimi izhodišči in smernicami nacionalnih strategij, ter med rezultati raziskav, ki preučujejo ... [Show full abstract] učinke zgodnje in začetne pismenosti. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop s kavzalno-eksperimentalno metodo, podatke pa smo v vzdolžni študiji zbrali z neslučajnostnim vzorcem, v katerega je bilo vključenih 314 otrok predšolskega in začetnega šolskega obdobja. Rezultati so na temelju zasnovanega in implementiranega mreženja med vrtcem in šolo pokazali pomembne razlike pri razvijanju predopismenjevalnih spretnosti in bralnimi dosežki otrok prvega razreda med preučevanima skupinama. Ugotovitve raziskave pojasnjujejo, da bi z načrtnim strokovnim povezovanjem vrtca in osnovne šole ter z zavzetim povezovalnim delom strokovnih delavcev lahko dosegli na področju predopismenjevalnih spretnostih in začetnem branju otrok ob koncu prvega razreda boljše rezultate.

Article

Full-text available

The impact of connecting kindergarten and primary school through pre-school teachers and school teac...

November 2021

Dr. Katarina Grom

The relationship between kindergarten and primary school as regards literacy development is not clearly defined in Slovenian education. The Kindergarten Curriculum (1999) envisages a link between the first and the second age group of preschool children, but only loosely indicates a connection with the school, without defining the areas, intensity and methods of this connection. In addition, the ... [Show full abstract] curriculum I. mednarodna znanstvena konferenca vodenje v vzgoji in izobraževanju: za učenje na različnih ravneh Mreženje kot podpora vodenju Povzetki referatov in interaktivnih delavnic 25 points out that the preschool period is not intended to prepare children for the next level of education and schooling. The purpose of the research was to plan the establishment of a vertical link between kindergarten and primary school in the field of developing pre-literacy skills in preschool children and first graders, which was then implemented by preschool teachers and school teachers in order to improve children’s pre-literacy achievement correlated with later early reading achievement of first graders. The process of connecting the educational staff was planned, implemented and evaluated in order to improve children’s achievement in the field of literacy development, and included the following activities: (i) neuroeducation; (ii) identification of areas for planned and systematic development of pre-literacy skills; (iii) designing didactic materials for development of pre-literacy skills and early literacy; (iv) implementation of pre-literacy skills (v) introduction of early literacy development, (vi) exchange of practical experience and opinions of educational staff, and (vii) evaluation. The research employed a quantitative approach with the causal and experimental method. A non-probability sampling, which included over 400 preschool and early primary school children aged 5 to 7, provided data for the longitudinal research. Based on the effects of the planned and implemented networking of preschool teachers and teachers, the results indicated an important correlation between the development of pre-literacy skills and reading achievements of first graders. According to the research findings, better results could be achieved in the field of pre-literacy skills and early reading of children at the end of the first elementary school class through (i) establishing of planned and professional contacts between the two educational institutions: kindergarten and primary school, and through (ii) dedicated and united efforts of the educational staff.