ArticlePDF Available

Paleontološko bogastvo Kozje dnine / Palaeontological treasure of Kozja dnina

Authors:
  • Oertijdmuseum Boxtel, Netherlands

Abstract and Figures

Paleontologists have known the laminated platy limestones from Kozja dnina since the beginning of the 20th century. Th e locality is situated in the Vrata valley in the Julian Alps at an altitude of approximately 1,200 m. The exposed beds of grey thin laminated limestones were deposited in the oxygen-depleted deep-water marine environment, likely an inter-platform basin, in the Upper Triassic (Carnian) about 220 million years ago. The Kozja dnina member is part of the Martuljek Formation limestones, which lie between the Razor Formation limestones of Julian age and the Dachstein reef limestones of Norian age. Rapid sedimentation associated with the progradation of the platform and anoxic bottom conditions have contributed to exceptional preservation of bottom-dwelling organisms. Th e fossil finds from Kozja dnina are well known from past research and include mollusks, echinoderms, crustaceans and vertebrates, and in rare cases even exceptionally preserved soft-bodied organisms. Th e present paper summarizes the research and presents new finds from the past decade.
Content may be subject to copyright.
1
7
ZNANSTVENO
IZOBRAŽEVALNI C
ˇASOPIS
LETO VII
DECEMBER 2019
Hišica amonita
Fotografi ja: Rok Gašparič
ACTA
TRIGLAVENSIA
5ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
PALEONTOLOŠKO BOGASTVO
KOZJE DNINE
Tomaž Hitij1, Rok Gašparič2,3, Jure Žalohar4,
Bogdan Jurkovšek5 in Tea Kolar-Jurkovšek6
Izvlecˇek
Pelagični laminirani apnenci Kozje dnine so paleontologom znani že od
začetka dvajsetega stoletja. Kozja dnina leži nad dolino Vrata na nadmorski
višini približno  metrov. Tu je bil odkrit  metrov debel profi l sivega
tankoplastnega apnenca, ki se je odložil v sedimentacijskem morskem oko-
lju, osiromašenem s kisikom, v šelfu ali globljem interplatformnem bazenu.
Plasti so se odložile v zgornjem triasu, natančneje v obdobju karnija pred
približno  milijoni let. Člen Kozje dnine je del martuljških apnencev, ki
stratigrafsko ležijo med julskimi razorskimi apnenci in norijskimi dachstein-
skimi grebenskimi apnenci. Hitra sedimentacija, povezana s progradacijo
platforme, in vsaj začasne redukcijske razmere so omogočile izjemno dobro
ohranitev organizmov – različnih mehkužcev, iglokožcev, rakov, vretenčarjev
in celo mehkotkivnih organizmov, ki se pojavljajo tudi v obliki množičnih
pomorov. Kozja dnina je dobro znana po nekaterih izjemnih paleontoloških
najdbah iz preteklosti. Zadnje desetletje pa smo tu opravili nove raziskave, ki so
razkrile še večjo raznolikost fosilne favne. V prispevku povzemamo dozdajšnje
paleontološke raziskave ter prvič predstavljamo nekatere še neobjavljene
najdbe.
kljune besede: Kozja dnina, Julijske Alpe, trias,
karnij, fosili, raki, vretenčarji
1 dr., Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg ,  Ljubljana, Slovenija;
tomazhitij@gmail.com
2 Oertijdmuseum, Bosscheweg ,   Boxtel, the Netherlands; rok.gasparic@gmail.com
3 Novi trg ,  Kamnik, Slovenija; rok.gasparic@gmail.com
4 dr., Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geologijo, Aškerčeva cesta ,
 Ljubljana, Slovenija; jure.zalohar@geo.ntf.uni-lj.si
5 dr., Kamnica ,  Dol pri Ljubljani, Slovenija; geolog.bj@gmail.com
6 dr., Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica ,  Ljubljana, Slovenia; tea.kolar-jurkovsek@geo-zs.si
6ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
PALAEONTOLOGICAL TREASURE
OF KOZJA DNINA
Tomaž Hitij1, Rok Gašparič2,3, Jure Žalohar4,
Bogdan Jurkovšek5 & Tea Kolar-Jurkovšek6
Abstract
Paleontologists have known the laminated platy limestones from Kozja dnina
since the beginning of the th century.  e locality is situated in the Vrata
valley in the Julian Alps at an altitude of approximately , m.  e exposed
beds of grey thin laminated limestones were deposited in the oxygen-depleted
deep-water marine environment, likely an inter-platform basin, in the Upper
Triassic (Carnian) about  milion years ago.  e Kozja dnina member is
part of the Martuljek Formation limestones, which lie between the Razor
Formation limestones of Julian age and the Dachstein reef limestones of Norian
age. Rapid sedimentation associated with the progradation of the platform
and anoxic bottom conditions have contributed to exceptional preservation
of bottom-dwelling organisms.  e fossil fi nds from Kozja dnina are well-
known from past research and include mollusks, echinoderms, crustaceans
and vertebrates, and in rare cases even exceptionally preserved soft-bodied
organisms.  e present paper summarizes the research and presents new
nds from the past decade.
Key words: Kozja dnina, Julian Alps, Car nian,
fossils, crustaceans, vertebrates
1 Dr., University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Vrazov trg ,  Ljubljana, Slovenia;
tomazhitij@gmail.com
2 Oertijdmuseum, Bosscheweg ,   Boxtel, the Netherlands; rok.gasparic@gmail.com
3 Novi trg ,  Kamnik, Slovenia; rok.gasparic@gmail.com
4 Dr., Univertity of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering, Department of Geology,
Aškerčeva cesta ,  Ljubljana, Slovenija; jure.zalohar@geo.ntf.uni-lj.si
5 Dr., Kamnica ,  Dol pri Ljubljani, Slovenia; geolog.bj@gmail.com
6 Dr., Geological Survey of Slovenia, Dimičeva ulica ,  Ljubljana, Slovenia;
tea.kolar-jurkovsek@geo-zs.si
7
Kozja dnina leži na nadmorski višini približno 1200 metrov nad dolino
Vrata v severovzhodnem delu Julijskih Alp (slika ), ki strukturno pripa-
dajo vzhodnemu delu Južnih Alp. Skozi spodnji del Kozje dnine je nekdaj
vodil spodnji del Tominškove poti na Triglav, danes pa jo njen novi potek z
desne strani zaobide.
V Kozji dnini odkrit  metrov debel profi l sivega tankoplastnega apnenca
(slika  in ) je paleontologom zaradi številnih dobro ohranjenih fosilov znan
že več kot sto let. Razlog za to je bilo s kisikom osiromašeno sedimentacijsko
okolje med odlaganjem morskega sedimenta, ki danes sestavlja profi l Kozje
dnine. Zaradi pomanjkanja kisika so se na morskem dnu ustvarile redukcijske
razmere, ki so omogočale dobro ohranitev iglokožcev, rakov, vretenčarjev in
celo organizmov brez trdnega skeleta. Zaradi izjemne ohranjenosti organiz-
mov lahko o horizontu v Kozji dnini govorimo kot o lokaciji fosilov, za katero
uporabljamo tujko Konservat-Lagerstätte.
V prispevku povzemamo dosedanje paleontološke raziskave in prvič pred-
stavljamo še neobjavljene najdbe, ki so jih razkrile nove paleontološke razi-
skave v Kozji dnini.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
UVOD
Slika 1:
Karta z označeno
lokacijo Kozje dnine
(zvezda) v dolini Vrata v
Julijskih Alpah.
Figure 1:
Map with a star marking
the location of Kozja
dnina in the Vrata valley
in the Julian Alps.
8ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Slika 2:
Spodnji in osrednji del
profi la v Kozji dnini.
Figure 2:
Lower and central
sections of the profi le at
Kozja dnina.
Slika 3:
Zgornji del profi la v Kozji
dnini.
Figure 3:
e upper section of the
profi le at Kozja dnina.
avtor fotografi je/photo
Matija Križnar
avtor fotografi je/photo
Matija Križnar
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
Trias
Ob koncu starega zemeljskega veka ali paleozoika sta se prerazporedila
kopno in morje. Na meji med permom in triasom je Zemljo prizadela ena
največjih svetovnih katastrof, ki je povzročila veliko izumrtje več kot  odstot-
kov vseh morskih vrst in okoli  odstotkov kopenskih vretenčarjev (B,
). Po permsko-triasnem izumrtju se je začelo novo obdobje, imenovano
trias.
9
Slika 4:
Geološka časovna
lestvica in razdelitev
triasa
(prirejeno po ).
Figure 4:
e geological time
scale and the Triassioc
succession
(adapted from the ).
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
Trias je prvo geološko obdobje v srednjem zemeljskem veku – mezozoiku.
Mezozoik je trajal , milijona let. Začel se je pred  milijoni let in kon-
čal pred , milijona let s še eno svetovno katastrofo. Mezozoik časovno
obsega obdobja trias, juro in kredo (slika ). To je bil čas velikih geoloških
sprememb. V srednjem zemeljskem veku so potekala močna epirogenetska
in orogenetska premikanja, občasni vulkanizem in razpad posameznih celin-
skih prostorov (P in sod., ).
Mezozojske kamnine sestavljajo okoli , odstotka površja Slovenije, med
njimi so najbolj razširjene triasne kamnine, ki zajemajo kar , odstotka
našega ozemlja (B in D, ). Razmere za nastanek mezozojskih
kamnin so se nenehno spreminjale, to lahko danes opazujemo v številnih fa-
ciesih, ki se v posameznih formacijah zelo hitro menjavajo.
Trias je prvo obdobje mezozoika. Ime je leta  prvič uporabil Friederich
von Alberti, izbral ga je na podlagi tridelne delitve triasnih kamnin v Nemčiji.
Trias je trajal od približno  do  miljonov let in ga delimo na tri epohe:
spodnji, srednji in zgornji trias.
Kenozoik
KVARTAR
TERCIAR
Mezozoik
KREDA
JURA
TRIAS
Paleozoik
PERM
KARBON
DEVON
SILUR
ORDOVICIJ
KAMBRIJ
542,0
251,0
488,3 249,7
443,7 245,0
416,0
237,0
359,5
228,0
251,0
203,6
299,0
216,5
199,6
199,6
145,5
65,5
32,0
TRIAS
Zgornji
RETIJ
NORIJ
Sevat
Alaun
Lac
KARNIJ
Tuv a l
Jul
Srednji
LADINIJ Langobard
Fassan
ANIZIJ
Ilir
Pelson
Bitin
Egej
Spodnji
OLENEKIJ
INDUANIJ
KOZJA
DNINA
10
Plasti v Kozji dnini so iz zgornjega triasa iz obdobja karnij in so stare približno
 milijonov let (slika ). Starost plasti je bila določena na podlagi kono-
dontnih elementov (K-J, ).
Tektonsko je bil trias izjemno dinamično obdobje, saj se je takrat začel alpidski
orogenetski cikel. Geotektonski premiki so povzročali dviganje in pogrezanje
ozemlja oziroma z njim povezano transgresijo in regresijo morij. Orogenetska
aktivnost je bila značilna predvsem za ladinij in karnij, ki ju je spremljalo tudi
vulkansko delovanje. Tektonski premiki in vulkanska dejavnost so pomem-
bno prispevali k raznovrstnosti triasnih kamnin na našem ozemlju (B in
D, ).
V triasu je obstajala velika supercelina Pangea, ki je nastala že v karbonu
(G, ). Južni del Pangee, ki ga imenujemo Gondvana, je zajemal
ozemlja današnje Južne Amerike, Afrike, Indije, Avstralije in Antarktike. Se-
verni del, ki ga imenujemo Lavrazija, pa je obsegal Severno Ameriko, Baltik,
Sibirijo in Kazahstan (slika ). Pangea se je razprostirala vse od južnega pola
prek ekvatorja do severnih geografskih širin okoli  do  stopinj (Z-
 in C, ).
Paleogeografski razvoj Pangee in spremembe v sedimentacijskih okoljih od
perma do triasa so povezani s počasnim dvigom superceline Pangee, regresijo
obrobnih morij, nastajanjem priobalnih in notranjih kolizijskih gorovij in vi-
sokih planot ter ravnin. Kot posledica takšne paleogeografi je so se po Pangei
zelo razširile suhe puščave in suhi sedimentacijski bazeni, površinsko odte-
kanje vode v morje pa se je zmanjšalo. Permsko-triasno svetovno segrevanje
je povzročilo izginotje ledenih pokrovov v spodnjem triasu in povečevanje
območij z aridnim in semiaridnim ozračjem. Zelo so se zmanjšala območja s
humidnim ozračjem, zato nikjer na nekdanji Pangei ne najdemo plasti pre-
moga iz spodnjega triasa (C in Z, ).
Slika 5:
Paleogeografska
rekonstrukcija Zemlje
v srednjem triasu
(poenostavljeno po
S, , ter
Z in C,
)
Figure 5:
Paleographic
reconstruction of
the Middle Triassic
Earth (simplifi ed
from S, ,
and Z and
C, ).
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
11
Za zgornji perm in spodnji trias je značilen zelo intenziven razvoj karbonatnih
in evaporitno-karbonatnih platform (celinskih polic), ki so se razprostirale
ob vzhodnih in zahodnih obalah Pangee ter ob cimmerijski mikrocelini. Pri-
merne razmere za razvoj karbonatnih platform v tropskih in zmerno hladnih
temperaturnih pasovih so bile povezane z zmanjšanim kopičenjem detrita
(usedlinskega drobirja) in terigenega materiala s kopnega. V zgornjem permu
so imela območja s terigeno sedimentacijo zelo omejen obseg. Praviloma so
bila omejena le na severno in južno obrobje Pangee, na zmerne in polarne
geografske širine s humidnimi pasovi in na tropsko-ekvatorialni vlažni pas.
Razširjenost terigene sedimentacije se je nekoliko povečala v spodnjem triasu
na račun zelo zmanjšane karbonatne sedimentacije predvsem ob severnem
in južnem robu Pangee.
S   
Slovensko ozemlje leži na stiku Vzhodnih in Južnih Alp, Dinaridov in panonske-
ga bazena. V triasu so Južne Alpe in Dinaridi pripadali jadransko-apulijski
mikroplošči, ki je predstavljala najzahodnejši del cimmerijske strukturne
enote (S in sod., ) in se je v zgornjem permu odcepila od
Gondvane (T, ). Apulijska plošča je bila razdeljena na dva dela. Na
jugu je apulijski del (Italija), na severu pa jadranski (Dinaridi). Dinaridi pripa-
dajo severovzhodnemu delu jadranske mikroplošče (T, ). Oba dela
sta bila v triasu udeležena v cimmerijski koliziji in sta bila del afriške plošče
vse do spodnje krede.
V srednjem triasu je slovenska karbonatna platforma dokončno razpadla na
posamezne bloke, ki so se pogrezali ali dvigali ob pravokotnih prelomih s
smerjo sever–jug in vzhod–zahod. V karniju pa je rifting zamrl in platforme
so progradirale v obdajajoče bazene z izjemo velikega osrednjega slovenskega
bazena. Tako so nastala raznovrstna sedimentacijska okolja in tri poglavitne
paleogeografske enote:
• julijska karbonatna platforma (na severu),
• slovenski bazen,
• dinarska karbonatna platforma (na jugu).
V noriju in retiju se je znova začela karbonatna produkcija na obsežni platfor-
mi, kjer je pogosto prevladovalo tudi plitvovodno okolje s številnimi grebeni.
Konec triasa so se posamezni deli platforme dvignili nad morsko gladino in
so sestavljali otočne skupine.
Na Bahamskem otočju (slika ) lahko še danes opazujemo, kako je bil videti
takšen paleogeografski prostor, kjer enotno in zelo plitvo karbonatno plat-
formo ločuje do  metrov globok morski jarek. Po dimenzijah bi stanje na
območju današnjih Bahamov lahko primerjali s karbonatno platformo in slo-
venskim bazenom v zgornjem triasu.
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
12
Slika 6:
Satelitski posnetek
bahamskega šelfa z
globokim oceanskim
jarkom (označeno z
zvezdo), (-).
Figure 6:
Satellite image of the
Bahama Bank with a
deep ocean channel
(marked with a star)
(-).
C
ˇlen Kozja dnina
Ploščasti apnenci Kozje dnine z vmesnimi polami rožencev, ki izdanjajo v
dolini Vrata, so bili odloženi v podobnem okolju kot na sliki . Skladovnica
 metrov debelih plasti apnencev je nastala v raznolikem sedimentacijskem
okolju, v razmerah, osiromašenih s kisikom. Najverjetneje predstavljajo sedi-
mentacijsko okolje v šelfu ali globljem interplatformnem bazenu, kjer so hitra
sedimentacija, povezana s progradacijo platforme, in s kisikom osiromašene
vodne mase omogočile izjemno ohranitev fosilnih ostankov (S in sod.,
a, b, ; C in K-J, ).
Na izjemne razmere za fosilizacijo kažejo zelo dobro ohranjeni fosilni ostanki
drobnih in nežnih skeletov organizmov, ki se v drugih sedimentacijskih oko-
ljih skoraj nikoli ne ohranijo. V plasteh Kozje dnine so se ohranili organizmi,
kot je črvu podobna Valvasoria carniolica, velik in v celoti ohranjen skelet
ribe iz rodu Birgeria, kačjerepi in morske zvezde ter celo kaveljci na lovkah
trisnih glavonožcev – belemnitov.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
13
Slika 7:
Stratigrafski stolpec
slovenskega dela Julijskih
Alp. S sivo barvo je
označen člen Kozje dnine
v martuljškem apnencu.
Prilagojeno po
C in ., .
Figure 7:
e strathigraphic
column of the Slovenian
part of the Julian Alps.
Gray colour marks the
Kozja dnina member in
the Martuljek limestones.
Adapted from
C et ., .
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
14
DOZDAJŠNJE
RAZISKAVE
Raziskovalci domnevajo, da se je profi l v Kozji dnini odložil v redukcijskih
razmerah (C in K-J, ). Lingulidni ramenonožci so
bili zmožni zaradi hemeritrina preživeti v anoksičnih ali hipoksičnih razme-
rah, vendar le začasno (E, a; P in sod., ). Enako velja tudi za
nekatere druge organizme (D in R, ). Vendar različni or-
ganizmi različno dobro prenašajo anoksične razmere. Prisotnost številnih
pritrjenih ali slabše mobilnih bentičnih živali, kot so lingulidni ramenonožci,
artikulatni brahiopodi, školjke, morski ježki, morske zvezde in kačjerepi, ka-
žejo na vsaj začasno prisotnost kisika v okolju (B in sod., ). Plasti s
številnimi fosili bentičnih živali pa nam pričajo, da je verjetno redno prihajalo
do množičnih pomorov organizmov. Pri fosilih rib, ki so živele višje v vodnem
stolpcu, takšnih množičnih pomorov ni opaziti.
Plasti v Kozji dnini so del martuljških apnencev (slika ). Pod njimi stratigrafsko
ležijo julski razorski apnenci, pokrivajo pa jih norijski dachsteinski grebenski
apnenci. Vzorčenje konodontnih elementov v profi lu Kozja dnina je pokaza-
lo, da profi l Kozja dnina pripada dvema konodontnima conama (K-
-J, ). V spodnjem delu profi la, ki pripada coni polygnathifor-
mis, so odkrili vrsti Quadralella polygnathiformis (B in S)
ter Q. oertlii (K) (K-J, ). V zgornjih  metrih pro-
la, ki je uvrščen v cono nodosa, pa so zastopani konodontni elementi Epi-
gondolella abneptis (H), Q. nodosa carpathica (M) in Q. nodosa
nodosa (H) (K-J, ). Spodnji del plasti v Kozji dnini
pripada intervalu jul-tuval, zgornji del pa poddobi tuval.
Pelagični laminirani svetli apnenci na Kozji dnini nad dolino Vrata so paleon-
tologom znani že z začetka dvajsetega stoletja. Avstro-ogrski paleontolog
Ernst Anton Leopold Kittl (slika ) je ob Tominškovi poti našel školjki vrste
Slika 8:
Ernst Anton Leopold
Kittl (–).
Vir: Internetna stran
Oberösterreichisches
Landesmuseum.
Figure 8:
Ernst Anton Leopold
Kittl (–).
Source: Website of the
Oberösterreichisches
Landesmuseum.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
15
Slika 9:
Školjka Halobia telleri
(številka 35, spodaj v
sredini) na tabli IX iz
Kittlove monografi je
Materialen zu einer
Monographie der
Halobiidae und
Monolidae der Trias.
Figure 9:
Halobia telleri (No. 35,
below in the middle)
in Table IX from Kittl’s
monograph Materialen
zu einer Monographie
der Halobiidae und
Monolidae der Trias.
Halobia cf. fallax (M) in H. telleri (K), ki ju je opisal v svoji
monografi ji (K, ), (slika ). Na podlagi favne školjk ni mogel na-
tančno datirati plasti, sklepal je na zgornjekarnijsko ali srednjenorijsko sta-
rost apnencev v Kozji dnini.
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
16
Po dolgem, več kot sedemdesetletnem premoru so Kittlovim raziskavam zaradi
novih fosilnih najdb sledile številne druge raziskave, ki potekajo še danes.
Leta  sta dr. Bogdan Jurkovšek in prof. dr. Anton Ramovš med geološkim
kartiranjem za Osnovno geološko karto Jugoslavije  : ., list –
Beljak (Villach) in list – Pontebba (J, a, b) v Kozji dnini
popisala več kot sto plasti s fosili (J in K-J, ).
V sklopu geološkega kartiranja je dr. Bogdan Jurkovšek avgusta  znova
vzorčil stik med laminiranimi apnenci ter zgoraj ležečim masivnim dolomitom
in dolomitiziranim apnencem. Med vzorčenjem je nad danes zapuščenim
delom Tominškove poti na Triglav  metrov pod stikom odkril štiriinosem-
desetcentimetrsko okostje ribe iz rodu Birgeria (slika ). Ker je bila riba že
dlje časa izpostavljena podnebnim dejavnikom, grozeča jesenska neurja pa
so jo dodatno ogrožala, so zaprosili za dovoljenje, da bi jo lahko v najkrajšem
možnem času izkopali. Še isti mesec je ekipa Geološkega zavoda Ljubljana
začela delo. Izkopavanje je trajalo tri dni (slika ). Ribo so morali natančno
prerisati na folijo, saj je bila kamnina precej razpokana in je obstajala nevar-
nost, da fosil med reševanjem razpade. Na lokacijo so prinesli rezalni stroj in
postavili improviziran oder. Dva večja bloka z ribo in več manjših kosov so
po odstranitvi prenesli v dolino, kjer so v laboratoriju fosil zlepili in preparirali
s - do -odstotno ocetno kislino. Izkopavanje je dr. Jurkovšek opisal v reviji
Proteus (J, ) in pozneje najdbo z dr. Kolar-Jurkovšek tudi
znanstveno objavil (J in K-J, ). Fosil ribe iz rodu
Birgeria je danes eden izmed najpomembnejših eksponatov v Prirodoslov-
nem muzeju Slovenije, kopija fosila pa je na ogled v Slovenskem planinskem
muzeju v Mojstrani in v Informacijskem izobraževalnem središču Triglav-
skega narodnega parka Dom Trenta. Fosil je bil pozneje v literaturi še večkrat
omenjen (npr. J in K-J, ; H in H,
; R in B, ).
Slika 10:
Dr. Bogdan Jurkovšek
ob odkritju štiriinosem-
desetcentimetrskega
okostja ribe iz rodu
Birgeria.
Figure 10:
Dr. Bogdan Jurkovšek
upon excavating an
84-cm bony skeleton of a
sh of the Birgeria genus.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
Avtor fotografi je/photo
Matevž Demšar
17
Med izkopavanjem v avgustu  je bilo poleg birgerije najdenih več odlično
ohranjenih makrofosilov, številni od njih so bili že objavljeni ali omenjeni v
literaturi.
Med njimi so:
• nova vrsta in rod morskega črva Valvasoria carniolica, ki je bil poimenovan
v čast Janeza Vajkarda Valvasorja in Dežele Kranjske (K-J
in J, ),
• školjke (J in K-J, ),
• amoniti (J in K-J, ),
• solitarna korala (J in K-J, ),
Slika 11:
Izkopavanje fosilne ribe
iz rodu Birgeria avgusta
1983.
Figure 11:
Excavation of the fossil
sh of the Birgeria genus
in August 1983.
avtor fotografi j/photo
Martin Toman
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
18
• inartikulatni brahiopodi Discinisca cf. zapfei (B in sod., ),
• morski ježki (J in K-J, ),
morska zvezda (B in sod., ; K, ; B in sod.,
),
• raki deseteronožci (K-J, ; J in K-J-
, ),
glava ribe iz rodu Saurichthys (K-J in J, ;
B in sod., ).
Mikrofosile sta raziskovala prof. dr. Ramovš in dr. Kolar-Jurkovšek. Ramovš
je na podlagi najdb konodontnih elementov Neogondolella polygnathiformis
in Epigondolella nodosa plastem na Kozji dnini in pobočju Mlinarice pripisal
zgornjetuvalsko starost (R, ; ). Podrobnejše vzorčenje kono-
dontnih elementov v profi lu Kozja dnina pa je nato izpeljala dr. Tea Kolar-
Jurkovšek. Vzorčenje je na podlagi konodontnih elementov pokazalo, da spo-
dnji del profi la pripada coni polygnathyformis, zgornjih  metrov profi la pa
coni nodosa (K-J, ).
Slika 12:
Raziskovanja v
Kozji dnini od leta .
Figure 12:
Expolorations at
Kozja dnina since .
avtorja fotografi j/photo
Aleš Zdešar in/and
Matija Križnar
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
19
Izkopavanja sta nato nadaljevala dr. Tomaž Hitij in dr. Jure Žalohar v letih
–. S pomočjo Aleša Zdešarja (Javni zavod Triglavski narodni park),
mag. Matija Križnarja (Prirodoslovni muzej Slovenije), Franceta Stareta in
Jerneja Petroviča sta v raziskavah iz plasti izrezala in pred uničenjem rešila
številne nove primerke rakov (H in Ž, ) in rib (H in Ž-
, ; T in sod., ), (slika ). Poleg že prej znanih makro-
fosilov so bile odkrite nove skupine živali, kot so tilakocefalni raki, morske
lilije, kačjerepi, belemniti (H in Ž, ) in ribe hrustančnice.
Zaradi številnih novih najdb smo se odločili predstaviti celotno fosilno favno iz
horizonta Kozje dnine. Vsi fosili iz Kozje dnine so shranjeni v dveh paleonto-
loških zbirkah: Paleontološka zbirka Jurkovšek in Paleontološka zbirka Hitij
in Žalohar. Obe zbirki sta registrirani zbirki Prirodoslovnega muzeja Slove-
nije.
Pregled fosilne favne Kozje dnine
M
Konodonti
Konodonti so skupina živali, ki jo prištevamo v deblo strunarjev, zanje je zna-
čilna hrbtna struna. Pojavili so se v paleozoiku in izumrli ob koncu triasa.
Podobni so bili danes živečim ribam – piškurjem, z velikimi očmi in plavutmi
(slika ). Dolžina telesa je znašala od  do  centimetrov. V začetnem delu
prebavnega trakta so imeli kompleksen skeletni konodontni aparat, ki je bil
Slika 13:
Konodontni organizem.
Figure 13:
Conodont.
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
20
večinoma sestavljen iz  elementov (slika ). Najverjetneje so se prehranje-
vali z zooplanktonom, morda pa so bili mrhovinarji. Konodontni aparat,
sestavljen iz parnih delcev, se je v evoluciji nenehno spreminjal. Konodontne
živali so poseljevale vsa morja na zemlji, to zdaj izrabljamo v stratigrafi ji za
določanje starosti plasti, v katerih jih najdemo (K-J in J-
, ).
M
Popis fosilov v paleontološki zbirki Hitij in Žalohar ter paleontološki zbirki
Jurkovšek je pokazal, da tilakocefalni raki in raki deseteronožci predstavljajo
najpogosteje nabrane fosile. Sledijo jim razmeroma pogosti fosili školjk, brahio-
podov, morskih ježkov in amonitov. S posameznimi primerki pa so zastopani
redkejši organizmi, kot so: ribe kostnice, kačjerepi, korale, morske zvezde,
belemniti in ribe hrustančnice (slika ).
Slika 14:
Konodontni element
Quadralella
polygnathiformis iz Kozje
dnine. Izsek iz knjige
Konodonti Slovenije
(K-J
in J, ).
Višina približno ,
milimetrov.
Figure 14:
Conodont element
Quadralella
polygnathiformis from
Kozja dnina. Extract
from the book on the
Conodonts of Slovenia
(K-J
and J, ).
Height approx. . mm.
Slika 15:
Zastopanost posameznih
skupin živali v Kozji
dnini glede na število
nabranih primerkov.
Figure 15:
Representation of
specifi c animal groups
at the Kozja dnina site
based on the number of
collected specimens.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
02010 30 4052515 35
TILAKOCEFALNI RAKI
RAKI DESETERONOŽCI
ŠKOLJKE
BRAHIPODI
MORSKI JEŽKI
AMONITI
RIBE KOSTNICE
MORSKI C
ˇRVI
MORSKE LILIJE
KAC
ˇJEREPI
KORALE
MORSKE ZVEZDE
BELEMNITI
RIBE HRUSTANC
ˇNICE
45
41
36
36
32
13
10
8
6
4
3
1
1
1
1
21
Slika 16:
Holotip vrste
Valvasoria carniolica
(K-J in
J). Dolžina 
centimetrov.
Figure 16:
A holotype of the
Valvasoria carniolica
species (K-
J and
J). Length 
centimetres.
avtor fotografi je/photo
Bogdan Jurkovšek
Slika 17:
Valvasoria carniolica.
Dolžina ohranjenega dela
 centimetrov.
Figure 17:
Valvasoria carniolica.
Length of preserved
section  centimetres.
Valvasoria carniolica (K-J in J, )
Poleg velike fosilne ribe, birgerije, ki si jo obiskovalci lahko ogledajo v stalni
zbirki prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, so fosilni ostanki valvasorije eden
izmed najbolj prepoznavnih fosilov nahajališča Kozja dnina (sliki  in ).
Valvasorija najverjetneje spada v skupino sipunkulidnih črvov, ki so poselje-
vali morsko dno triasnih (karnijskih) morij. Izjemna ohranjenost kutikule in
njenih podrobnosti kaže na mirne razmere na morskem dnu, kjer je bilo malo
kisika.
Korale
Množično izumrtje ob koncu perma je preživela le peščica koral. Korale se
pojavijo s skupino heterokoral (Scleractinia) šele sredi triasa. V profi lu v Kozji
dnini so korale izjemno redke. Najden je bil le en primerek solitarne korale
(slika ).
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
22
Iglokožci
Iglokožci so velika skupina morskih živali, za katere je značilna petstrana
simetrija. V profi lu Kozja dnina so iglokožci (Echinodermata) močno zastopana
skupina. Med zbranim fosilnim gradivom je  primerkov fosilnih ostankov,
ki pripadajo iglokožcem. Zastopani so skoraj z vsemi skupinami: morski ježki,
morske lilije, kačjerepi in morske zvezde. To je edina lokacija fosilov v Slove-
niji, kje lahko najdemo v istem profi lu makrofosile tolikih skupin iglokožcev.
Vzrok za to so predvsem odlične razmere fosilizacije. Zunanji skelet morskih
zvezd in kačjerepov je namreč sestavljen iz številnih drobnih ploščic, ki po
smrti hitro razpadejo, zato se njihovo ostanki redko dobro ohranijo.
Morski ježki
Fosili morskih ježkov so najpogostejši fosili iglokožcev iz Kozje dnine (slike
–). Fosili morskih ježkov so praviloma ohranjeni skupaj z bodicami; to je
sicer zelo redko in kaže na ohranjenost primerkov v njihovem življenjskem
okolju ter odlične razmere za fosilizacijo.
Morske lilije
Fosile morskih lilij pogosto najdemo v celotnih kolonijah. Pri nekaterih pri-
merkih so v sredini ohranjene še lupine ramenonožcev. Ti nakazujejo, da so
kolonijam morskih lilij služili kot pritrdišče na sicer mehkem muljastem
morskem dnu (slika ).
Kačjerepi
Našli smo tudi tri fosile kačjerepov (sliki  in ), ki so bili odkriti v isti plasti.
Verjetno je v tem primeru šlo za množičen pogin. Za fosile kačjerepov je to
značilno, saj jih kljub redkosti zelo pogosto najdemo v velikih nakopičenjih,
ki jih imenujejo tudi plasti s kačjerepi. V Sloveniji poznamo ostanke kačjerepov
iz spodnjetriasnih plasti v Polhograjskem hribovju (C, ), iz
okolice Ledin, med Idrijo in Žirmi (R in V, ), iz srednje-
triasnih plasti v Kamniški Bistrici (K in H, ) in miocenskih
plasti na Meljskem hribu pri Mariboru (G, ).
Slika 18:
Solitarna korala. Premer
približno  milimetrov.
Figure 18:
A solitary coral.
Diameter approx. 
milimetres.
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
23
Slika 20:
Morski ježek.
Premer  centimetrov.
Figure 20:
Sea urchin.
Diameter  centimetres.
Slika 19:
Morski ježki v plasti
(zgoraj) ter po odstranitvi
in preparaciji (spodaj).
Figure 19:
Sea urchins in the
layer (above) and after
removal and preparation
(below).
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
avtor fotografi je/photo
Bogdan Jurkovšek
24
Slika 22:
Kolonija morskih lilij z
ramenonožci. Premer
slike  centimetrov.
Figure 22:
Crinoid colony with
brachiopods. Photo
diameter  centimetres.
Slika 23:
Kačjerep. Premer slike
približno  centimetre.
Figure 23:
Brittle star. Photo
diameter  centimetres.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
Slika 21:
Morski ježek. Dolžina
 centimetrov.
Figure 21:
Sea urchin. Length
 centimetres.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
25
Slika 24:
Kačjerep in detajl z
vidnimi bodicami.
Premer slike približno
4 centimetre.
Figure 24:
Brittle star with visible
spines. Photo diameter
approx.  centimetres.
Slika 25:
Morska zvezda iz družine
Poraniidae?. Premer
približno  milimetrov.
Figure 25:
Starfi sh from the
Poraniidae? family.
Diameter approx. 
milimetres.
Iz karnijskih plasti pa poznamo kačjerepe iz bližnjih Karnijskih Alp v Italiji
(D V, ). Za kačjerepe iz Kozje dnine so značilni zelo majhen
osrednji disk in tanki bodičasti kraki.
Morske zvezde
Med najredkejše fosile iglokožcev iz Kozje dnine zagotovo spada fosil morske
zvezde, ki pripada redu Valvatida in verjetno družini Poraniidae? (B in
sod., ), (slika ). Triasni fosili morskih zvezd so izjemno redki. Iz evrop-
skega dela Tetide je znan le še en primerek iz Severne Grigne v Italiji, ki je iz
srednjega triasa (ladinij). Izjema so (sicer še vedno redki) primerki iz nem-
škega bazena (v znani litostratigrafski enoti Muschelkalk), kjer so bile, verjetno
zaradi višje geografske višine in zmernejših temperatur vode, morske zvezde
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
26
nekoliko pogostejše (B in sod., ). Iz Slovenije poznamo še nekaj
primerkov fosilov celotnih morskih zvezd, in sicer iz krednih plasti pri
Volčjem Gradu (K in sod., ) in iz miocenskih plasti v okolici
Zgornje Kungote (K, ) ter v bližini naselja Počehova (K,
).
G
Glavonožci (Cephalopoda) so v triasu zastopani v treh skupinah: amoniti
(Ammonoidea), navtiloidi (Nautiloidea) in belemniti (Belemnoidea). Od teh
skupin zasledimo v Kozji dnini številne primerke amonitov, našli pa smo tudi
primerek belemnita.
Amoniti
Amonite lahko najdemo posamično (slika ) ali v večjih nakopičenjih. Veliki
so od  do  centimetrov. Natančna določitev amonitov iz Kozje dnine je težav-
na, saj so zelo pogosto stisnjeni in zato le dvodimenzionalno ohranjeni, po-
gosto prekristaljeni ali vključeni v gomolje roženca, njihova aragonitna lupina
pa je bila zaradi kislosti sedimenta pogosto raztopljena že pred fosilizacijo.
Amoniti zelo verjetno pripadajo v tuvalu pogostima rodovoma Tropites in
Anatropites (R, ).
V zgornjem delu profi la najdemo večjo skupino okoli  centimetrov velikih
amonitov, ki so ohranjeni v steni, v spodnjem delu profi la pa lahko v plasteh
roženca najdemo manjše bele odtise amonitnih lupin (slika ). Teh amonitov
nismo odstranjevali, saj zaradi njihove majhne znanstvene vrednosti in po
drugi strani velike odpornosti na zunanje vremenske dejavnike menimo, da
so lahko imeniten terenski prikaz življenja v tedanjem morju.
Slika 26:
Lepo ohranjena hišica
amonita. Premer hišice
približno  milimetrov.
Figure 26:
Well preserved
ammonite shell. Shell
diameter approx.
 milimetres.
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
27
Belemniti
Na drobni ploščici smo našli številne kaveljce, ki so se ohranili kot ostanek
belemnitovih lovk (slika ). Takšne najdbe belemnitovih lovk s kaveljci so
zelo pogoste v jurskih plasteh Holzmadna v Nemčiji. V triasnih plasteh so
nam znani primerki iz Monte San Giorgio (Tessin, Švica), tam so našli ostan-
ke belemnitovih kaveljcev v trebušnih votlinah fosiliziranih ihtiozavrov
(B, ). Očitno so bili belemniti najpomembnejša hrana teh
delfi nom podobnih morskih plazilcev. Podoben primerek, sicer le dveh ka-
veljcev, pa so našli tudi v karnijskih plasteh italijanskih Karnijskih Alp (D
V, ).
Slika 27:
Amonit, ohranjen v
plasteh roženca. Premer
hišice približno
 milimetrov.
Figure 27:
Ammonite preserved
in a layer of chert. Shell
diameter approx.
 milimetres.
Slika 28:
Belemnitove lovke s
kaveljci. Dolžina skupine
 milimetrov.
Figure 25:
Belemnite arm hooks.
Length of the group 
milimetres.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Aleš Zdešar
28
Š
Školjke so v zgornjetriasnih plasteh Kozje dnine pogosti fosili in so velikokrat
zastopane z rodom Halobia (sliki  in ). Kittl je določil vrsti Halobia cf.
fallax (M) in H. telleri (K) (K, ).
R
Iz Kozje dnine poznamo dve skupini ramenonožcev, to so inartikulatni in
artikuatni ramenonožci. Med inartikulatnimi ramenonožci se pojavlja vrsta
Discinisca cf. zapfei Radwański in Summesberger (slika ). Današnje vrste
ramenonožcev iz rodu Discinica živijo s tropskih in subtropskih območjih
(D, ; R in R, , ; E, a, b).
Artikuatni ramenonožci so pogostejši od inartikulatnih. Našli smo ramenonožce
iz redov Rhynchonellida in Terebratulida (slika ). V plasteh so pogosto sti-
snjeni, zato je natančnejša določitev težavna. Lahko se pojavljajo tudi v večjih
skupinah. Kot smo že omenili, se pojavljajo skupaj tudi z morskimi lilijami.
Slika 29:
Školjke iz rodu Halobia.
Dolžina skupine 2
centimetra.
Figure 29:
Mollusks of the genus
Halobia. Length of the
group  centimetres.
Slika 30:
Halobia. Velikost
približno  centimetrov.
Figure 30:
Halobia. Size appox.
 centimetres.
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
avtor fotografi je/photo
Aleš Zdešar
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
29
R
V plasteh Kozje dnine so raki prevladujoča skupina, saj obsegajo kar  od-
stotkov vse najdene karnijske favne na nahajališču. Najpogosteje najdemo
ostanke enigmatične skupine izumrlih tilakocefalnih rakov ( ylacocepha-
la).
Tilakocefalni raki
Čeprav uvrščamo tilakocefalne rake v razred rakov, njihov sistematski položaj
še ni dokončno razjasnjen (S, ), saj so pomembni taksonomski
znaki (okončine, členjeno telo, škrge itn.) popolnoma prekriti z dvodelno lupino
in le izjemoma se ohranijo okončine ali oči teh organizmov (C
in sod., ). Kljub številčnosti (popisali smo  primerkov) pa tilakocefalni
raki niso tako zelo raznovrstni, saj na podlagi ohranjenih fosilnih ostankov
opažamo, da večina primerkov najverjetneje pripada isti vrsti (G in
sod., ). Pogosto jih najdemo v večjem številu, ker se pojavljajo v plasteh
z množičnimi pomori (slike –).
Slika 31:
Inartikulatni
ramenonožec iz rodu
Discinisca. Premer lupine
 milimetrov.
Figure 31:
Inarticulate brachiopod
belonging to the
genus Discinisca. Shell
diameter  milimetres.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
Slika 32:
Artikulatna
ramenonožca. Velikost
približno  centimetra.
Figure 32:
Articulate brachiopods.
Size approx.
 centimetre.
avtorja fotografi j/photo
Jure Žalohar in
Aleš Zdešar
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
30
Slika 33:
Plast z množičnim
pomorom tilakocefalnih
rakov.
Figure 33:
Layer demonstrating a
mass mortality of the
ylacocephala.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Matija Križnar
31
Slika 35:
Tilakocefalni rak.
Dolžina  milimetrov.
Figure 35:
e thylacocephalan
arthropod. Length
 milimetres.
Slika 34:
Tilakocefalni rak (dolžina
 milimetrov) v plasti z
množičnim pomorom.
Zgoraj sta ostanka
dekapodnih rakov, spodaj
pa nakopičeni ostanki
valvasorij.
Figure 34:
e ylacocephala
(length  milimetres) in
a mass mortality layer.
Above are the remains
of decapod crustaceans,
below the piled remains
of Valvasoria.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
avtor fotografi je/photo
Matija Križnar
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
32
Višji raki
Vsi predstavniki višjih rakov (Malacostraca), najdeni na nahajališču, so raki
deseteronožci (Decapoda), in kot je za triasno dekapodno favno značilno,
prevladujejo jastogi, škampi in kozice (slike –). Med vsem pregledanim
gradivom so raziskovalci našteli  primerkov rakov deseteronožcev, med
njimi so najpogostejši jastogi ( primerkov). Zastopani sta družini Polyche-
lidae in Erymidae (G in sod., ) – to so eni izmed najstarejših
Slika 36:
Škamp iz družine
Aegeridae. Premer slike
približno  centimetrov.
Figure 36:
Lobster from the
Aegeridae family. Photo
diameter approx.
 centimetres.
Slika 37:
Lepo ohranjen erymidni
jastog. Dolžina približno
 centimetrov.
Figure 37:
Well-preserved Erymid
lobster. Length approx. 
centimetres.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
33 Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
Slika 38:
Redek polychelidni
jastog. Dolžina približno
 milimetrov.
Figure 38:
Rare polychelid lobster.
Length approx. 
centrimetres.
podatkov o predstavnikih teh družin v fosilnem zapisu (A in sod., ;
D in sod., ). Redkejši ( primerkov) so predstavniki velikih
škampov iz družine Aegeridae, ki so pogosti del favne tudi v drugih triasnih
nahajališčih v Evropi in po svetu. Zanimivo pa so na nahajališču v Julijskih
Alpah redkejše kozice iz družine Penaeidae (najdenih  primerkov).
V
Fosili vretenčarjev so redki. Dozdaj je bilo najdenih le nekaj fosilov rib kostnic
in en primerek hrustančnice. Med najpomembnejšimi je zagotovo primerek
ribe iz rodu Birgeria (sliki  in ). Rod Birgeria se je pojavil v spodnjem
triasu (N, ; T, ) skupaj s številnimi drugimi novimi skupi-
nami rib kostnic, ki so bile del velike radiacije rib po koncu velikega izumiranja
ob koncu perma (R in B, ). Rod Birgeria se pojavlja samo
v triasu. Primerki iz vsega sveta kažejo, da je bil ta rod v triasu zelo razširjen.
Ostanki rib iz rodu Birgeria so znani iz spodnjega triasa z vzhodne Grenlandije,
s Spitsbergov, iz Britanske Kolumbije, iz Sibirije, z Madagaskarja, iz srednjega
triasa pa iz srednje Evrope, Kalifornije in iz zgornjega triasa iz južne Kitajske,
Bolivije in Evrope (R in B, ). Ribe iz rodu Birgeria so
bile plenilke odprtega morja (R in B, ). Fosil iz Kozje
dnine nedvomno spada med najlepše ohranjene primerke tega rodu.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
34
Slika 39:
Birgerija na nahajališču.
Figure 39:
Birgeria fi sh on site.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Bogdan Jurkovšek
35
Slika 40:
Birgerija po
preparatorskih posegih.
Velikost  centimetrov.
Figure 40:
Birgeria fi sh after
preparation. Size 
centimetres.
avtor fotografi je/photo
Katarina Krivic
Slika 41:
Riba iz rodu Saurichthys.
Dolžina ohranjenega dela
 centimetrov.
Figure 41:
Fish from the
Saurichthys genus.
Length of preserved part
is  centimetres.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
Slika 42:
Glava ribe Saurichthys.
Dolžina glave približno 
centimetrov.
Figure 42:
Head of the Saurichthys
sh. Length of the head
approx.  centimetres.
avtor fotografi je/photo
Rok Gašparič
V Kozji dnini sta bila najdena tudi dva primerka plenilske ribe iz rodu Sauri-
chthys (K-J in J, ; B in sod., , T-
 in sod. ), (sliki  in ). Ime Saurichthys, ki v prevodu pomeni riba
kuščar, je dobila zaradi posebno dolge in ozke oblike telesa in dolge koničaste
glave. Čeljusti so bile bogato posejane z zobmi, oblika in velikost teh sta bili
prilagojeni vrsti plena, za katerega se je posamezna vrsta specializirala. Te
ribe so bile zelo močne in hitre plavalke. Domnevajo, da so ribe iz rodu Sau-
richthys lovile iz zasede (R, ). Rod Saurichthys se je pojavil ob
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
36
koncu perma kot prvi predstavnik triasne ribje favne in izumrl ob koncu tri-
asa (T in sod., ). Primerki z vsega sveta kažejo, da je bil ta rod v
triasu razširjen po vsem svetu. Različne vrste pa nakazujejo, da so se ribe tega
rodu prilagodile lovu na različni plen in so poseljevale zelo raznolika okolja.
Najdemo jih tako rekoč na vseh triasnih nahajališčih, kjer so ohranjene ribe.
Njihove ostanke so našli na severni polobli (Kanada, Grenlandija, Spitsbergi,
Nemčija, Avstrija, Italija, Španija, Turčija, Nepal in Kitajska) pa tudi na južni
polobli (Južna Afrika, Malagasi, Madagaskar in Avstralija), (B in T-
, ). Saurichthys je bil prilagojen morskemu in tudi sladkovodnemu
okolju (G, ). V Sloveniji njegove ostanke poznamo tudi iz sre-
dnjetriasnih plasti horizonta Velike planine (H in sod., ) in strelovške
formacije (H in T, ; T in sod., ) ter iz zgornjetri-
asnih plasti korošiške formacije (Ž in sod., ).
Slika 43:
Še nedoločena riba
iz Kozje dnine. Belo
obarvani predeli telesa
so bili izpostavljeni
zunanjim dejavnikom.
Temnejši predeli
so bili odkriti po
praparatorskem posegu.
Dolžina ohranjenega dela
 centimetre.
Figure 43:
Unclassifi ed fi sh
from Kozja dnina.
White-coloured body
parts were exposed to
external factors. Darker
sections were discovered
following the preparation
procedure. Length of
the preserved part 
centimetres.
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
Poleg omenjenih primerkov je bilo najdenih tudi nekaj drugih primerkov rib
kostnic (slika ), ki pa so preslabo ohranjeni ali še niso določeni. Izjemno
najdbo pa je razkrilo prav zadnje izkopavanje. Najden je bil celoten, približno
 centimetrov dolg primerek ribe hrustančnice, kakršni se ohranijo le izje-
moma. Primerek, ki je bil dlje časa izpostavljen okoljskim dejavnikom, je zato
žal že deloma uničen in je zdaj v preparaciji. Ohranjeno je približno  odstot-
kov telesa. Lepo so vidni kožni dentikli, ki so prekrivali telo, dve hrbtni bodici,
deloma pa tudi škržni loki in zobna plošča. Ostanki morskih psov v triasu sicer
niso redki, vendar se navadno ohranijo zgolj zobje in hrbtne bodice (R,
). Avtorjem je znanih le nekaj podobnih primerkov: primerek iz triasnih
plasti iz rodu Acrodus, ki je bil odkrit na nahajališču Monte San Giorgio in je
razstavljen v muzeju v Zürichu, fragment telesa ribe iz zgornjeladinijskih plasti
iz italijanskih Dolomitov (T, ) in še neopisan primerek iz triasnih
plasti na Kitajskem (T, osebna komunikacija).
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
37
Slika 44:
Koprolit.
Figure 44:
Coprolite.
K
Koproliti so fosilni iztrebki vretenčarjev. V plasteh Kozje dnine smo v plasti
našli nekaj primerkov ozkih in dolgih koprolitov (približno  centimetrov
dolgi in od  do  milimetre debeli), (slika ). V njih so jasno vidne ribje luske
in koščice. Glede na obliko predvidevamo, da so ti koproliti izločki plenilskih
rib, morda prav rib iz rodu Saurychthys.
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
avtor fotografi je/photo
Jure Žalohar
3838
Paleontologists have known the fossil rich laminated platy limestones
from Kozja dnina since the beginning of the th century. Kozja dnina is
situated in the Vrata valley in the north-eastern part of the Julian Alps at an
altitude of approximately , m.  e -metre-thick beds of grey thin lam-
inated limestones of the Kozja dnina member are a part of the Martuljek
limestones. Below them lie the Razor limestones of Julian age and above
them the Dachstein reef limestones of Norian age.  e Kozja dnina member
was deposited in the Upper Triassic, the Late Carnian age (Tuvalian) about
 million years ago. Based on the conodont fauna, the lower part of the
section belongs to the polygnathiformis zone and the upper  metres to the
nodosa zone.  e exposed beds of grey thin laminated limestones were de-
posited in the oxygen-depleted deep-water marine environment, likely an
inter-platform basin. Fast sedimentation associated with the progradation of
the platform and anoxic bottom conditions have contributed to exceptional
preservation of the Carnian organisms.  e fossil fi nds from Kozja dnina are
well-known from past research and include mollusks, echinoderms, crusta-
ceans and vertebrates, and even exceptionally preserved soft-bodied organ-
isms.  e best-known fossils from this site are the  cm skeleton of the
Triassic predatory fi sh of the genus Birgeria and relatively common sipunculid
worms Valvasoria carniolica. However, numerous new fi nds were discovered
in the last decade.  erefore, this paper presents the old and new fossil fi nds
in order to give a brief overview of the incredible fossil fauna of the Kozja
dnina site.  e presented fossils are stored in the Jurkovšek Palaeontological
Collection and the Hitij and Žalohar Palaeontological Collection.  e most
common collected fossils are the thylacocephalans, decapod crustaceans, bi-
valves, brachiopods and sea urchins. Other echinoderms can also be found.
ere were also fi nds of a few crinoid colonies, a few brittle stars and one
starfi sh of the Poraniidae? family. Cephalopods are also relatively common
and are mainly represented by ammonoids. Only one rare specimen of the
belemnoid arm hooks was found. Common decapod crustaceans are repre-
sented by lobsters belonging to Polychelidae and Erymidae, prawns belonging
to Aegeridae, and shrimps belonging to the Penaeidae family. Vertebrate fossils
are relatively rare. Beside the genus Birgeria, two specimens belonging to the
genus Saurichthys were discovered. Nonetheless, a recent excavation re-
vealed a very rare Triassic shark fossil.  e presented fossils are stored in the
Palaeontological collection Jurkovšek and Palaeontological collection Hitij &
Žalohar.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Summary
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
39
ZAHVALA P    : Alešu Zdešarju (J -
 T  )     
   ,      -
 ,    ; . Matiju Križnarju
(P  S)      -
 ; . Bogomirju Celarcu (G  S)
      ,  Francetu
Staretu  Jerneju Petroviču    . R 
  J     ,
  -.
B, M. J. (): When Life nearly died: e greatest Mass Extinction of all
Time.  ames & Hudson,  p.
B, L., T, A. (): e genus Saurichtys (Pisces, Actinopterigii)
during the Gondwana Period. V: Cresswell, M. M., Vella P. (ur.): Gondwana
ve. Selected papers and abstracts of papers presented at the Fifth
International Gondwana Symposium, Wellington.
B, M. A., J, B. in K J, T. (): New record of
the inarticulate brachiopod genus Discinisca from the Upper Triassic
(Carnian) of the Julian Alps, NW Slovenia. N. Jb. Geol. Paläont. Abh.,
: –.
B, D.B., T, A., K-J, T. () New Triassic Asteroidea
(Echinodermata) specimens and their evolutionary signifi cance. Rivista
italiana di paleontologia e stratigrafi a. (): –.
B, W. (): Die Ichthyosauria (Reptilia) aus der Mitteltrias des Monte
San Giorgio (Tessin, Schweiz) und von Besano (Lombardei, Italien);
der aktuelle Forschungsstand. Vierteljahressschrift der Naturforschenden
Gesellschaft in Zürich,  (): –.
B, S., D, S. (): Jura. Jurassic. V: Pleničar M., Ogorelec, B. in Novak, M.
(ur.): Geologija Slovenije.  e Geology of Slovenia. Geološki zavod Slovenije,
Ljubljana, –.
C, B., G, Š., K-J, T. (): Middle Triassic
carbonateplatform breakup and formation of small-scale half-grabens
(Julian and Kamnik-Savinja Alps, Slovenia). Facies, (): –.
C, B.  K J, T. (): e Carnian-Norian basin-platform
system of the Martuljek Mountain Group (Julian Alps, Slovenia):
progradation of the Dachstein carbonate platform. Geol. Carpathica,
: –.
C, N. M., Z, M. A. (): Climate during the Permian-Triassic
Biosphere Reorganizations. Article 2. Climate of the Late Permian and Early
Triassic: General Inferences. Stratigraphy and Geological Correlation,
 (): –.
VIRI IN
LITERATURA
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
40
C, F. (): Okamneli kačjerep prvič najden pri nas. Proteus, : –.
D, W. H. (): Annotated list of the Recent Brachiopoda in the collection of
the United States National Museum, with descriptions of thirty-three new
forms. – Proceedings of the United States National Museum, : –.
D V, F. M. (): Il Friuli 215 milioni di anni fa – Gli straordinari fossili
di Preone, fi nestra su di un mondo scomparso.  p., Comune di Preone,
Udine.
D, R., R, R. (): Marine benthic hypoxia: A review of its ecological
eff ects and the behavioural response of benthic macrofauna. Oceanography
and marine biology, : –.
E, C. C. (a): Ecology of inarticulated brachiopods. – V: K, R. L. (ur.):
Treatise on Invertebrate Paleontology. Part H. Brachiopoda Revised, vol. 1:
–; Boulder & Lawrence (Geological Society of America & University of
Kansas).
E, C. C. (b): Biogeography of inarticulated brachiopods. – In: K,
R. L. (Ed.): Treatise on Invertebrate Paleontology. Part H. Brachiopoda Revised,
vol. 1: –; Boulder & Lawrence (Geological Society of America &
University of Kansas).
G, R. (): Interesting semi-pectinate decapod claws from Miocene
beds of Meljski hrib near Maribor (NE Slovenia). . Posvetovanje
Slovenskih geologov, Geološki Zbornik , : –.
G, R., H, T., Ž, J. in J, B. (): Triassic decapod
crustacean localities of Slovenia. th Symposium on Mesozoic and Cenozoic
Decapod Crustaceans, Book of Abstracts: –.
G, J. (): Late Triassic and Early Jurassic paleogeography of the World.
Palaeogeography, Palaeoclimatology and Palaeontology, : –.
G, J. (): A fragmentary specimen of Saurichthys sp. from the Upper
Beaufort series of South Africa. Ann. S. Afr. Mus.,  (): –.
H, U., H, B. (): Neponovljiva narava: Fosili. - Ministrstvo za okolje in
prostor, Uprava Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,  p.
H, T., K, M., Ž, J., R, S., T, A. (): Horizont
Velike planine – dom triasnih morskih pošasti. Scopolia, Supplementum,
suppl. : –.
H, T., T, A. (): Ribe Strelovške formacije. Scopolia, Supplementum,
suppl. : –.
H, T., Ž, J. (): Nove paleontološke raziskave v Karnijskih plasteh
Kozje dnine. Acta triglavesia, : , Bled.
J, B. (): Najdba  milijonov let starega ribjega okostja. Proteus,
(): –, Ljubljana.
J, B. (a): Osnovna geološka karta  :., lista Beljak in
Pontebba. Zvezni geološki zavod, Beograd.
J, B. (b): Osnovna geološka karta  :.. Tolmač listov Beljak
in Pontebba. Zvezni geološki zavod, Beograd,  p.
J, B. in K J, T. (): A Late Triassic (Carnian) fi sh
skeleton (family Birgeriidae) from Slovenia, NW Yugoslavia. N. Jb. Geol.
Palaonl. Mh., : –.
J, B. in K J, T. (): Fosili v Sloveniji. Didakta,
Radovljica,  p.
K, E. (): Materialen zu einer Monographie der Halobiidae und Monotidae
der Trias – Rezultate der Wissenschaft. –Erforschung des Balattonsees,
/(): –.
K J, T. (): Mikrofavna srednjega in zgornjega triasa Slovenije
in njen biostratigrafski pomen (Microfauna of Middle and Upper Triassic in
Slovenia and its biostratigraphic signifi cance). Geologija, : –.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
41
K J, T.  J, B. (): Valvasoria carniolica n. gen. n. sp.,
a Triassic Worm from Slovenia.– Geologia Croatica, : –.
K J, T., J, B. (): Konodonti Slovenije (Conodonts of
Slovenia). Geološki zavod Slovenije, Ljubljana,  p.
K, K. (): Tudi fosilna morska zvezda najdena pri nas. Proteus, (): .
Križnar, M. (): Fosilne morske zvezde (Echinodermata, Asteroidea) v
Sloveniji; povzetek v konferenčnem zborniku: . Posvetovanje slovenskih
geologov (th Meeting of Slovenian Geologists), Geološki zbornik : –.
K, M., H, T. (): Nevretenčarji (Invertebrates) Strelovške formacije.
Scopolia, Supplementum, suppl. : -.
K, M., Ž, J., H, T. (): Kredna morska zvezda iz okolice
Komna na Krasu. Proteus,  (): .
N, E. (): Studies on Triassic fi shes from East Greenland 2.
Australosomus and Birgeria. – Palaeozoologica Groenlandica, : –.
P, L. S., R, M. C., C, G. B.  A, A. D. (): Physiology. –
In: K, R. L. (Ed.): Treatise on Invertebrate Paleontology. Part H.
Brachiopoda Revised, vol. : –; Boulder & Lawrence (Geological
Society of America & University of Kansas).
P, M., O, B., N, M. (): Geologija Slovenije. /  e Geology
of Slovenia. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana:  p.
R, U.  R, A. (): A new species of inarticulate
brachiopods, Discinisca polonica sp. n., from the Korytnica Basin
(Middle Miocene; Holy Cross Mountains, Central Poland). Acta Geologica
Polonica, : –.
R, U.  R, A. (): A new species of inarticulate
brachiopods, Discinisca steiningeri sp. nov., from the Late Oligocene
(Egerian) of Plesching near Linz, Austria. Annalen des Naturhistorischen
Museums in Wien, : –.
R, A. (): Paleontologija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo.
R, A. (): Nova spoznanja o karnijsko-norijski meji v vzhodnih Julijskih
Alpah (Neue Feststellungen über die Entwicklung der Jul- und Tuval
Schichten in den nördlischen Julischen Alpen). Zbornik rad. pov. jub. akad.
Radoslava Jovanovića. Radovi , Odelj. tehn. Nauka; : –.
R, A. (): Geološke raziskave severnih Julijskih Alp in njihov stratigrafski
razvoj (Geologische Untersuchungen in den nordichen Julischen Alpen und
ihre biostratigraphische Ausbildung). Jeklo in ljudje , : –.
R, A., V, G. (): Nova najdba fosilnih kačjerepov v Sloveniji.
Proteus, : –.
R, O. (): A new genus of shark from the Middle Traissic of Monte San
Giorgio, Switzerland. Palaeontology, (): –.
R, O. (): Die Triasfauna der Tessiner Kalkalpen. . Die Gattung
Saurichthys (Pisces, Actinopterygii) aus der mittleren Trias des Monte San
Giorgio, Kanton Tessin. Schweizerische Paläontologische Abhandlungen,
: –.
R, C., B, W. (): Reappraisal of the lower actinopterygian
Birgeria stensioei A,  (Osteichthyes; Birgeriidae) from the
Middle Triassic of Monte San Giorgio (Switzerland) and Besano (Italy). N. Jb.
Geol. Paläont. Abh., : – .
S, C. R. (): Atlas of Earth History, Volume 1, Paleogeography. P
Project, Arlington,  p.
S, J., K, L.  L, R. (a): Sequenzstratigraphie obertriadischer
Karbonatplatformen aus den Julischen Alpen. Schriften d. Alfred Wegener
Stiftung, Terra Nostra, (): –.
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
42
S, J., L R.  K, L. (b): Sequence stratigraphy of Upper Triassic
carbonate platform margins in the Julian Alps (Slovenia) – an example for
tectonic control on the development of systems tracts. Gaea Heidelbergensis,
: –.
S, J., Z M.  P W. E. (): Origin and palaeoenvironment
of thick coquina accumulations on a Lower Norian (Upper Triassic)
Carbonate slope (Julian Alps, Slovenia). Zentr. Geol. Paläontol., Teil I:
–.
S, G. M.  B, G. (): A plate tectonic model for the Paleozoic
and Mesozoic constrained by dynamic plate boundaries and restored
synthetic oceanic isochrones. Earth Planet. Sci. Lett., : –.
T, V. (): Evolution of the northern and western Dinarides: a
tectonostratigraphic approach.  Stephan Mueller Special Publication
Series : –.
T, E. T. (): Canadian Triassic ammonoid faunas. Canadian Bulletin of
Geological Science, : –.
T, A. (): e upper ladinian fossils from the Vazzoler-Pelsa lagoon
(Civetta, Agordo Dolomites). Prispevek v konferenčnem zborniku GeoAlps
: –.
T, A., H, T., J, D., S, Z. (): Triassic actinopterygian fi shes:
e recovery after the end-Permian crisis. Integrative Zoology. (): –.
T, A., H, J. D., J, D-Y., S, Z. Y., M, R., C, G. ():
A new Saurichthys (Actinopterygii) from the Spathian (Early Triassic)
of Chaohu (Anhui Province, China). Rivista Italiana di Paleontologia e
Stratigrafi a, Milano.
Z, M. A., C, N. M. (): Paleogeography and Sedimentation
Settings during Permian. Triassic Reorganizations in Biosphere.
Stratigraphy and Geological Correlation,  (): –.
Ž, J., C, B., H, T. (): Zgornjeladinijske plasti in fosili v
Kamniško-Savinjskih Alpah. Scopolia, Supplementum, suppl. : –.
ACTA TRIGLAVENSIA
DECEMBER 7-2019
Hitij T., Gašparicˇ R., Žalohar J., Jurkovšek B., Kolar-Jurkovšek T.
Paleontološko bogastvo Kozje dnine
... Unknown until recently in the fossil record of Slovenia, many specimens of thylacocephalans were collected from the Middle Triassic (Anisian) beds of the Velika planina Member (Gale et al., 2022) and Strelovec Formation (Križnar and Hitij, 2010) in Kamnik-Savinja Alps, as well as in the Late Triassic beds (Carnian) of the Martuljek Formation in the Julian Alps (Hitij et al., 2019). ...
Article
Full-text available
The Paleozoic-Mesozoic transition saw the disappearance of asteroid stem groups and the ascent of the crown group, but late Paleozoic and Triassic asteroids are rare and transition events are poorly documented. Three new Middle and Late Triassic specimens augment existing data; included are a specimen of Trichasteropsis weissmanni from Germany, a specimen of Trichasteropsis? sp. indet. from Italy, and a possible member of the extant Poraniidae from Slovenia. Presence of a small ossicle at the interbrachial midline and adjacent to the marginal series of the new T. weissmanni specimen is consistent with similar expressions not only of other trichasteropsids but also occurrence of two interbrachial ossicles in Paleozoic, stem-group asterozoans; presence is in turn consistent with a hypothesis of derivation of the axillary/odontophore coupling from two ossicles rather than direct derivation of the crown-group odontophore from a single stem-group axillary. Morphology of Trichasteropsis? sp. indet., including, for example, the evenly-tapering arms are reminiscent of those of diverse crown-group asteroids whereas the enlarged distal arms of T. weissmanni are unique, the morphology of T? sp. indet. thereby potentially indicative of a plesiomorphic, stemward positioning within the Trichasteropsiidae. The range of the Poraniidae is tentatively extended to the Carnian. Similarities shared by the Poraniidae and the Trichasteropsiidae suggest stemward positioning within crown-group diversification; however, known Triassic fossils do not appear closely related to extant taxa identified in recent molecular studies as basal within the crown-group. A temperate climate is suggested as preferred by the Triassic asteroids rather than a tropical, warmer one.
Conference Paper
Full-text available
Herein we report a specimen of semi pectinate decapod claws from middle Miocene beds of Styrian Basin of central Paratethys. The presented specimen originates from ophiurid layer of Meljski hrib Hill, in the close vicinity of Maribor. Associated invertebrate fossil and fossil calcareous nannoplankton assemblages define middle Miocene age and deep water sedimentation of fossiliferous beds of Meljski hrib.
Book
Full-text available
2001.06 The Atlas of Earth History is made up of the maps that appear at the PALEOMAP Project website (www.scotese.com). A version of the Atlas with higher resolution maps (file size = 45Mb) is available from the Author.
Article
Full-text available
After a long period of low interest in the Triassic actinopterygian fishes, the end of the last century saw a renaissance, following the discovery of new Norian (Late Triassic) sites in the Southern Alps around Bergamo and Udine (Zorzino Limestone and Forni Dolostone faunas, hereinafter called Triassic Late Fish Fauna -TLFF) and the description of new material from the Late Anisian- Ladinian (Middle Triassic) of Monte San Giorgio on the Italian-Swiss boundary (the Triassic Middle Fish Fauna -TMFF).
Article
Full-text available
In the Julian Alps (Mt. Prisojnik, NW Slovenia) and in the Kamnik–Savinja Alps (Mt. Križevnik, N Slovenia), both of which form part of the eastern Southern Alps, several meters of Upper Anisian pelagic red nodular, radiolarian-rich limestone (Loibl Formation) were deposited on the drowned platform carbonates of the Contrin Formation. The time of the platform drowning is dated with radiolarians and conodonts to the Illyrian, more precisely to the upper part of the Paraceratites trinodosus Ammonoid Zone. The red limestone is overlain by pyroclastics and volcanics (rhyolites) or carbonate (mega)breccia (Uggowitz Formation). The following unit consists of thin-bedded limestone, grainstone and subordinate marl (Buchenstein Formation) deposited during the final filling of the basin from the adjacent prograding carbonate platform (Schlern Formation) in the Ladinian. Map-scale geometry, neptunian dykes, the onset of volcanism, the presence of (mega)breccia and related paleo-escarpments, the lateral variations in thickness and the wedge-shaped geometry of the lithological units provide evidence of syn-sedimentary block faulting and the formation of small-scale, relatively shallow half-grabens within the previously uniform Slovenian Carbonate Platform. This analysis indicates a clear tectonic control over the development of the Middle Triassic stratigraphy. The described extensional event is well correlated and genetically connected with the syn-rift formation of the neighboring Slovenian Basin and other Southern Alpine basins that formed in connection with the opening of the Meliata-Maliac branch of the Neotethys Ocean.
Article
Full-text available
The Late Permian-initial Triassic was a period of the Earth climate change, as the glacial climate of the Late Paleozoic was replaced by the non-glacial one of the Mesozoic. The intricate trend of this process is reconstructed and illustrated by schematic paleoclimatic maps. Warming in the second half of the Sakmarian Age resulted in a rapid degradation of huge glacial belt to the polar glacial cap. By the Kazanian Age, the latter was gradually replaced by the high-latitude temperate-cold belt with retained and new glacial centers that inter- mittently widened. In the Tatarian Age, a similar temperate-cold belt appeared in the Northern Hemisphere as well. The next strong and sudden global warming occurred in the Permian-Triassic boundary period when the temperate-warm climate developed in high latitudes of the Northern Hemisphere and temperate one in the Southern Hemisphere. General warming complicated by frequent different-rank oscillations transformed the climatic zoning on the Earth and resulted in rapid global ecological changes. Huge dimensions of Pangea and mountainous belts and ridges at its margins primordially determined wide development of the semiarid and arid climate in low latitudes. During the Late Permian-initial Triassic period, the aridity of the Earth was increasing that is evident from successive widening of arid and semiarid belts of Pangea, which advanced toward middle latitudes, and from grown aridity in the equatorial mountainous belt and in tropical latitudes of the Tethys. Glo- bal warming was main factor responsible for stepwise widening of arid and semiarid belts. Another cause of aridity increase was gradual regression of inner seas. Arid and semiarid belts occupied about 40% of land at the beginning of the Early Permian, 55% in the late Sakmarian-early Artinskian time, and 80% in the Induan Age. Paleoclimatic reconstructions confirm the assumed significance of monsoons impact on the climate develop- ment in the Permian and Early Triassic to a certain extent only. During glacial periods, the climatic asymmetry of the Earth was particularly remarkable. Registered environmental changes of the Permian time (regressions, aridity growth, land elevation, orogeny, and island-arc volcanism) could result only in cooling. Warming of ter- minal Permian-Early Triassic, as well as C, O, S, and Sr isotopic anomalies were probably the first results of the main Pfalzian phase of the Hercynian tectogenesis with associated weakening of suprasubduction volcan- ism, intense regional metamorphism, and denudation of carbonaceous sedimentary sequences of orogens. The subsequent outburst of mantle volcanism, in particular, trap eruptions in Siberia promoted these processes fur- ther. Depending on their scale, climatic changes prepared or even provoked biotic crises, the mass extinctions included.