Content uploaded by Damijan Denac
Author content
All content in this area was uploaded by Damijan Denac on Sep 19, 2019
Content may be subject to copyright.
Acrocephalus 24 (118): 97 – 102, 2003
97
Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega
srakoperja Lanius collurio v [turmovcih (SV Slovenija)
Population decline and land-use changes in hunting habitat of the Red-backed Shrike
Lanius collurio at [turmovci (NE Slovenia)
Damijan Denac
Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: damijan.denac@dopps-drustvo.si
In 1997 and 2003, pairs of Red-backed Shrike Lanius collurio were censused
in the [turmovci area, primarily alluvial floodplain forest that was eventually
transformed into pastures and meadows with numerous trees, solitary shrubs
and hedges. It is located 7 km SE of Ptuj (UTM WM73, NE Slovenia). The
»area count« method, a simplified mapping method, was applied. The mapped
area covered 4.4 km2. In both years, data on Red-backed Shrike’s hunting
habitats were gathered, while in 2003 data on perching site types and their
heights were also collected. In 1997, 89 pairs were counted (density 20.5
pairs/km2), while in 2003, 53 pairs were recorded (density 12.2 pairs/km2).
Between 1992, when the first census was carried out by [tumberger et al.
(1993), and 2003 the breeding pair population declined by 69%. In 2003, the
highest breeding density in 1 km2square was 23.3 pairs. Most Red-backed
Shrikes hunted in meadows, 88% in 1997 and 60% in 2003. Most of those
that hunted in meadows, did so in mown meadows: 72% in 1997 and 57% in
2003. The highest perching site was 10 m, the lowest 0.5 m from the ground.
Average height of perching sites was 2.6 ± 1.8 m. The highest perching sites
were found in overgrowing habitat. Disappearance of meadows due to
intensive farming and cessation of mowing are the main causes for the Red-
backed Shrike’s population decline at [turmovci.
Key words: Red-backed Shrike, Lanius collurio, census, [turmovci, hunting habitats,
perching sites, agricultural intensification, Slovenia
Klju~ne besede: rjavi srakoper, Lanius collurio, popis, [turmovci, lovni habitat, pre`a,
intenzifikacija kmetijstva, Slovenija
1. Uvod
Rjavi srakoper Lanius collurio je palearkti~na vrsta.
Njegov areal se razteza po vsej Evropi z izjemo
Britanskega oto~ja, Skandinavije in Iberskega
polotoka. Na vzhodu dose`e zahodno sibirsko ni`avje,
na jugu pa Transkavkazijo z Iranom in Tur~ijo. Vrsta
je prvotno naseljevala stepe in ekotone med gozdovi in
travi{~i ter za~etne stadije razvoja gozda (Glutz von
Blotzheim & Bauer 1993). Zaradi intenzivnih
~lovekovih posegov v okolje od neolitika naprej,
predvsem kr~enja gozdov, je vrsta poselila tudi
sekundarno nastala odprta negozdnata obmo~ja. Je
dober indikator strukturirane kulturne krajine
(Pfister & Naef-Denzer 1987, Flade 1994). Gnezdi
na gozdnih robovih, travnikih s {tevilnim grmovjem
in `ivimi mejami ter v ekstenzivnih sadovnjakih.
Ustreza mu nizka travi{~na vegetacija, saj svoj glavni
plen, velike `u`elke, lovi ve~inoma na tleh (Flade
1994). V 20. stoletju je za~el rjavi srakoper postopno
izginjati iz agrarnih obmo~ij zaradi posledic
intenzivnega kmetijstva (komasacije, se~nje `ivih mej,
uporabe sila`e namesto sena, nadome{~anja
visokodebelnih sadovnjakov s planta`nimi, vnosa
pesticidov). V Evropi se je med letoma 1970 in 1990
{tevil~nost gnezditvene populacije zmanj{ala za 50%
(Glutz von Blotzheim & Bauer 1993, Tucker &
Heath 1994).
D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih
(SV Slovenija)
98
V Sloveniji je rjavi srakoper zelo raz{irjena
gnezdilka. Gnezditvena populacija je ocenjena na
20.000 – 30.000 parov (Geister 1995). Na voljo so
podrobnej{i podatki o gnezditvenih gostotah iz Jovsov
(Trontelj & Vogrin 1993), z Ljubljanskega barja
(Trontelj 1994), Vol~e{kih travnikov pri Celju
([tumberger 1994), s sedaj `e preplavljenih
mo~virnih travnikov zadr`evalnika Medvedce
(Vogrin 1996) in iz Kozjanskega regijskega parka
(Jan~ar & Trebu{ak 2000). Podatke o raz{irjenosti in
gnezditvenih gostotah vrste na obmo~ju re~ne loke
med Mariborom in Ptujem je objavil Bra~ko (1997).
Leta 1992 so gnezde~e pare rjavih srakoperjev v
[turmovcih popisali [tumberger et al. (1993).
Spremljanja {tevil~nosti rjavih srakoperjev v dalj{em
~asovnem obdobju in podrobnej{ih avtekolo{kih
raziskav vrste v Sloveniji do sedaj ni bilo.
V raziskavi smo `eleli ugotoviti, ali se je {tevil~nost
gnezde~ih rjavih srakoperjev na obmo~ju [turmovcev
spremenila v zadnjih 11 letih, med leti 1992, 1997 in
2003. Preu~ili smo razli~ne tipe lovnih habitatov in
pre` (lovnih mest) rjavega srakoperja v [turmovcih.
2. Opis raziskovanega obmo~ja in metoda
2.1. Opis raziskovanega obmo~ja
[turmovci so obmo~je re~ne loke med Dravinjo in
Dravo v subpanonski zoogeografski regiji Slovenije
(Mr{i} 1997). Imajo naravovarstveni status krajinskega
parka. [ir{e zavarovano obmo~je je veliko 125 ha. Z
ju`ne strani ga omejujejo Haloze, s severne pa Ptujsko
jezero. Povpre~na nadmorska vi{ina je 223 m.
Podnebje je zmerno celinsko, subpanonsko (Fridl et
al. 1998). Tla sestavljajo pe{~eno-prodnati nanosi obeh
rek, ki sta v preteklosti to obmo~je redno poplavljali
in ga spreminjali. Posebnost [turmovcev so kr~i. To so
obmo~ja nekdanjega poplavnega gozda, topolovega
loga, ki so po poplavah ostajala suha. Doma~ini so jih
o~istili visokih steblik, mladega drevja in grmovja ter
za~eli kositi travo. Jeseni so vse listje pograbili za steljo
([tumberger et al. 1993). Zaradi ~lovekovega vpliva je
nastala kulturna krajina s {tevilnimi negnojenimi
travniki, bogato prepredena z belimi topoli Populus
alba, bresti Ulmus sp. in pasovi grmovja kot ostanki
loke. Po zajezitvi Drave v Markovcih in nastanku
Ptujskega jezera za potrebe hidroelektrarne Formin leta
1979 rednih poplav ni bilo ve~ ([tumberger 2000). V
ostankih loke so se drevesa, odvisna od nihajo~ega
vodnega re`ima, za~ela su{iti. V zadnjih desetih letih se
je raba tal na obmo~ju bistveno spremenila. Do leta
1992 so v [turmovcih kosili 80 – 90% travni{kih
povr{in. Kasneje so del travnikov preorali in jih
spremenili v njive. Tak{en trend je bil stalnica
minulega desetletja, zato danes tu prevladujejo posevki
koruze, precej{en del obmo~ja pa se zara{~a
(B. Trafela & P. Pribo`i~ pisno).
2.2. Metoda
Popise smo opravili v obdobjih od 5. do 11.7.1997 ter
od 28. do 30.6.2003 med 7. in 12. uro zjutraj. Meje
raziskovanega obmo~ja so bile enake, kot so jih pri
prvem popisu rjavih srakoperjev v [turmovcih leta
1992 zarisali [tumberger et al. (1993). Raziskovano
obmo~je povr{ine 4,4 km2smo razdelili na {est
manj{ih obmo~ij, velikih med 0,3 in 1,3 km2(slika 1).
Vsako izmed njih smo popisali v enem dopoldnevu.
Uporabili smo poenostavljeno kartirno metodo,
znano tudi kot »area count« (Bibby et al. 2000). Kot
kartografsko osnovo pri popisovanju smo leta 1997
uporabljali karto TTN 1:5000, leta 2003 pa digitalni
ortofoto posnetek istega merila. Vsako obmo~je smo v
celoti prehodili po linijah. Razdalje med linijami so na
travnikih in kmetijskih povr{inah merile pribli`no
100 – 150 m, v presvetljenih gozdovih ali zara{~ajo~ih
se obmo~jih pa pribli`no 30 – 50 m. Med obhodom
linije smo popisovali spol in aktivnost srakoperjev, pri
love~ih osebkih pa {e tip lovnega habitata ter tip in
vi{ino pre`e. Srakoperja razli~nih spolov, opa`ena blizu
skupaj, za katera je obstajala verjetnost, da tvorita par,
smo obravnavali kot en par. Sicer smo kot par {teli
posamezne odrasle osebke in speljane mladi~e.
Na raziskovanem obmo~ju smo opredelili {tiri
habitatne tipe: poko{eni travnik, nepoko{eni travnik,
zara{~ajo~i se travnik in njiva. Kot poko{eni travnik
smo obravnavali travnik, ki je bil v ~asu popisa
poko{en, kot nepoko{eni travnik tisti, ki v ~asu popisa
ni bil poko{en, vendar smo na podlagi vegetacije
sklepali, da je bil poko{en prej{nje leto. Kot
zara{~ajo~i se travnik smo opredelili tistega, ki `e ve~
let ni bil poko{en in se je zara{~al z lesno vegetacijo.
Na tem tipu travnikov so v ~asu popisa med rastlinami
prevladovale zlata rozga Solidago sp., rudbekija
Rudbeckia sp., vrba Salix sp. in robinija Robinia
pseudacacia. Vegetacija je bila tu vi{ja od 50 cm.
Pre`e so bila mesta, s katerih so rjavi srakoperji
lovili plen. Njihove vi{ine smo ocenjevali na 0,2 m
natan~no. Za mero variabilnosti smo izra~unali
standardno deviacijo (SD). Vsa opazovanja smo
opravili z daljnogledi in teleskopi.
3. Rezultati
[tevilo parov rjavih srakoperjev na raziskanem obmo~ju
se je v letu 2003 v primerjavi z letom 1997 zmanj{alo za
Acrocephalus 24 (118): 97 – 102, 2003
99
Slika 1: Pari rjavih srakoperjev
Lanius collurio
v [turmovcih v letih 1997 in 2003 (kvadrat pomeni par). Podlaga: DOF5, ©
Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002
Figure 1: Red-backed Shrike pairs
Lanius collurio
at [turmovci in 1997 and 2003 (square delineating a pair). Map source:
DOF5, © Geodetska uprava Republike Slovenije, 2002
1997
2003
D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih
(SV Slovenija)
100
40%, v primerjavi z letom 1992 pa za 69% (tabela 1,
slika 1). Leta 2003 je bila najve~ja gnezditvena gostota
glede na posamezna popisna obmo~ja v [turmovcih
23,3 para/km2, najmanj{a pa 5,9 para/km2.
Tabela 1: [tevil~nost parov in gnezditvena gostota rjavega
srakoperja
Lanius collurio
v [turmovcih v letih 1992
([TUMBERGER
et al.
1993), 1997 in 2003
Table 1: Number of pairs and breeding densities of Red-
backed Shrikes
Lanius collurio
at [turmovci in 1992
([TUMBERGER
et al.
1993), 1997 and 2003
Leto/ Št. parov/ Gnezditvena gostota
Year No. of pairs (pari/km2)/
Breeding density
(pairs/km2)
1992 172 39,3
1997 89 20,5
2003 53 12,2
Najve~ srakoperjev je lovilo plen na poko{enih in
nepoko{enih travnikih, 88% leta 1997 in 60% leta
2003. Upo{tevaje le srakoperje, ki so lovili v teh dveh
habitatnih tipih, jih je v obeh letih najve~ lovilo na
poko{enih travnikih, 72% leta 1997 in 57% leta 2003
(tabela 2).
Izbor lovnih habitatov se je med letoma 1997 in 2003
statisti~no zna~ilno razlikoval (χ22= 8,18, p = 0,017).
Tabela 2: Lovni habitat rjavega srakoperja
Lanius collurio
v
[turmovcih v letih 1997 in 2003 (n – {tevilo opazovanih
srakoperjev med lovom)
Table 2: Hunting habitat of Red-backed Shrike
Lanius
collurio
in [turmovci in 1997 and 2003 (n – number of
observed hunting shrikes)
Lovni habitat/ 1997 2003
Hunting habitat n % n %
Poko{en travnik/ 26 63,4 12 34,3
Mown meadow
Nepoko{en travnik/ 10 24,4 9 25,7
Unmown meadow
Zara{~ajo~i se travnik/ 5 12,2 13 37,1
Overgrowing habitat
Njiva / Field 0 0,0 1 2,9
Skupaj / Total 41 100,0 35 100,0
Ugotovili smo, da je 26 od 35 srakoperjev (74%)
lovilo plen z zelenih dreves ali grmovja, 8 (23%) jih je
lovilo s popolnoma suhih vej (su{ic), eden (3%) je
imel pre`o na je~menovi njivi. Najvi{ja pre`a je bila
visoka 10 m, najni`ja pa 0,5 m. Povpre~na vi{ina pre`
je bila 2,6 ± 1,8 m. Z najvi{jih pre` so lovili srakoperji
na zara{~ajo~ih se travnikih (slika 2). Srakoperji so z
ni`jih pre` (do 4 m) lovili plen na tleh, z vi{ji pre`
(nad 4 m) pa v zraku.
4. Diskusija
Gnezditvena populacija rjavega srakoperja je bila leta
2003 v [turmovcih bistveno ni`ja kot v letih 1992 in
1997. Gnezditvena gostota leta 1992 je bila med
najvi{jimi, ugotovljenimi v Sloveniji (tabela 3), leta
2003 pa je bila od te vrednosti manj{a za ve~ kot trikrat.
V [turmovcih je bila najvi{ja gostota leta 2003 na
ploskvi 1 km223,3 para, kar je malce manj kot najve~ja
gostota (24 parov), ki jo je na enako veliki ploskvi na
Ljubljanskem barju ugotovil Trontelj (1994).
Zmanj{anje {tevila gnezde~ih rjavih srakoperjev v
[turmovcih je br`kone posledica sprememb, ki so v
kulturni krajini nastale v minulih desetih letih.
Klju~na sprememba v [turmovcih je manj{a povr{ina
optimalnih habitatov vrste (lovnih in gnezditvenih). V
za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja so v
[turmovcih prevladovali travniki oziroma steljniki, ki
so jih tradicionalno kosili enkrat letno (B. Trafela &
Slika 2: Povpre~ne vi{ine pre` rjavega srakoperja
Lanius
collurio
v lovnih habitatih v [turmovcih leta 2003 (pkt –
poko{eni travnik, nkt – nepoko{eni travnik, zrt – zara{~ajo~i
se travnik, nji – njiva, navpi~ne ~rte – SD)
Figure 2: Average heights of Red-backed Shrike’s
Lanius
collurio
perching sites in [turmovci hunting habitats in 2003
(pkt – mown meadow, nkt – unmown meadow, zrt –
overgrowing habitat, nji – field, vertical bars – SD)
Acrocephalus 24 (118): 97 – 102, 2003
101
P. Pribo`i~ pisno). V raziskavi smo ugotovili, da so
travniki najpomembnej{i lovni habitat rjavega
srakoperja, kar potrjujejo tudi drugi avtorji (Cramp
1994, Flade 1994). Na povr{inah z redko in nizko
vegetacijo je za srakoperja plen opaznej{i in
dostopnej{i kot na gosteje zara{~enih obmo~jih z vi{jo
vegetacijo (Flade et al. 2003). Leta 2003 smo
ugotovili ve~ji odstotek srakoperjev (37,1%) love~ih
na zara{~ajo~ih se predelih, kot leta 1997 (12,2%).
Domnevamo, da je to posledica spreminjanja krajine,
predvsem zaradi opu{~anja tradicionalne ko{nje
(zara{~anja) in pove~anja dele`a njivskih povr{in v
zadnjem desetletju.
Ustrezne pre`e so pomemben element v
srakoperjevem habitatu (Flade 1994). Omogo~ajo
mu uspe{en lov in hkrati rabijo kot mesto, kjer plen
poje (Cramp 1994). Povpre~na ugotovljena vi{ina
lovnih mest je bila podobna vi{inam v zahodni (2 m)
in vzhodni Nem~iji (2,1 m; Cramp 1994). Sklepamo,
da so na zara{~ajo~ih se travnikih osebki izbirali vi{je
pre`e zaradi bolj{ega pregleda nad lete~imi `u`elkami,
saj je plen na tleh te`je dostopen. Potrdili smo
literaturne podatke (Cramp 1994), da srakoper izbira
vi{ja lovna mesta, ~e lovi v zraku.
Navpi~ne strukture – omejki, gozdni robovi in
grmovje – so v habitatu rjavega srakoperja klju~na
mesta za gnezdenje (Flade et al. 2003), in posledi~no
je razporeditveni vzorec srakoperjev v arealu odvisen
od tak{nih strukturnih elementov (Semrad 2002). V
[turmovcih je izginjanje grmovja na travnikih in
omejkov posledica intenzivnega kmetijstva in v ve~ini
primerov ni osamljen dejavnik, ki bi mu lahko
pripisali krivdo za zmanj{anje {tevila gnezde~ih
srakoperjev.
Indikatorske vrste nam ponazarjajo dogodke v
celotnem ekosistemu, njegovo stanje in trende ter so
ob~utljive za vrsto negativnih dejavnikov, ki ogro`ajo
lokalno biodiverziteto (Kry{tufek 1999). Rjavi
srakoper je indikatorska vrsta ekstenzivne kulturne
krajine (Flade 1994). Populacijski upad v [turmovcih
izkazuje tudi splo{no siroma{enje biodiverzitete tega
obmo~ja. V [turmovcih je zakonsko dovoljeno le
krajevno obi~ajno gospodarjenje, tako da se ohrani
estetska podoba krajine (Uradni vestnik ob~in
Ormo` in Ptuj 1979). Tukaj{nja intenzifikacija
kmetijstva, ki negativno vpliva na {tevil~nost rjavega
srakoperja in celotno biodiverziteto [turmovcev, je
dokaz, da so predpisani varstveni ukrepi za to obmo~je
v resnici ostali le na papirju.
Zahvala: Zahvaljujem se Marku Bunderli, Luki
Koro{cu, Tadeju Pipanu, Petri Radoli~, Jakobu
Smoletu, Ale{u Toma`i~u in Mitji Vraneti~u, ki so v
okviru ornitolo{kih raziskovalnih taborov DOPPS –
BirdLife Slovenia sodelovali pri popisovanju. Za
podatke o rabi tal v [turmovcih se zahvaljujem Petru
Pribo`i~u in Bernardi Trafela iz Kmetijsko
gozdarskega zavoda Ptuj.
5. Povzetek
Na obmo~ju [turmovcev (UTM WM73, SV
Slovenija) smo v letih 1997 in 2003 opravili popis
parov rjavih srakoperjev Lanius collurio. Meje
raziskovanega obmo~ja so bile enake kot v delu
[tumberger et al. (1993). Raziskovano obmo~je
povr{ine 4,4 km2smo popisali s poenostavljeno kartirno
metodo, znano kot »area count«. Popisovali smo tudi
tipe lovnih habitatov srakoperjev in tipe ter vi{ino pre`
(lovnih mest). Leta 1997 smo popisali 89 parov rjavih
srakoperjev (gostota 20,5 parov/km2), leta 2003 pa 53
parov (gostota 12,2 parov/km2). V primerjavi z letom
1992, ko je bil opravljen prvi popis rjavih srakoperjev v
[turmovcih ([tumberger et al. 1993), je leta 2003
Tabela 3: Gnezditvene gostote rjavega srakoperja
Lanius collurio
na razli~nih obmo~jih Slovenije (SI) in
Avstrije (AT)
Table 3: Red-backed Shrike
Lanius collurio
breeding
densities in different areas of Slovenia (SI) and
Austria (AT)
Obmo~je/ parov/10 ha Vir/
Area pairs/10 ha Source
Ljubljansko barje, SI 3,6 Trontelj (1994)
(140 km2)
Kozjanska krajina, SI 2,2 Jan~ar &
(62,8 km2)Trebu{ak (2000)
[turmovci 1992, SI 3,9 [tumberger
(4,4 km2)et al. (1993)
[turmovci 1997, SI 2,1 to delo / this work
(4,4 km2)
[turmovci 2003, SI 1,2 to delo / this work
(4,4 km2)
Vol~e{ki travniki, SI 0,8 [tumberger (1994)
(0,65 km2)
Medvedce, SI 0,7 Vogrin (1996)
(1,55 km2)
Jovsi, SI 0,2 Trontelj &
(4,6 km2)Vogrin (1993)
Münichstal, AT 1,3 Semrad (2002)
(4,7 km2)
D. Denac: Upad populacije in sprememba rabe tal v lovnem habitatu rjavega srakoperja Lanius collurio v [turmovcih
(SV Slovenija)
102
gnezdilo 69% parov manj. Leta 2003 je bila najvi{ja
gnezditvena gostota na ploskvi 1 km223,3 para.
Najve~ srakoperjev je lovilo plen na poko{enih in
nepoko{enih travnikih, 88% leta 1997 in 60% leta
2003. Med srakoperji, ki so lovili plen na travnikih,
jih je najve~ lovilo na poko{enih travnikih: 72% leta
1997 in 57% leta 2003. Leta 2003 je ve~ srakoperjev
(37,1%) lovilo na zara{~ajo~ih se predelih kot leta
1997 (12,2%), kar je najverjetneje posledica
spreminjanja krajine, predvsem zaradi opu{~anja
tradicionalne ko{nje (zara{~anja) in pove~anja dele`a
njivskih povr{in v zadnjem desetletju. Srakoperji so
imeli najvi{je pre`e na zara{~ajo~ih se travnikih, s
povpre~no vi{ino 2,6 ± 1,8 m. Izginjanje travnikov
zaradi intenzivnega kmetijstva in zara{~anja, kot
posledica opu{~anja tradicionalne ko{nje, sta glavna
vzroka zmanj{anja populacije rjavega srakoperja v
[turmovcih. Ker je rjavi srakoper indikatorska vrsta
kulturne krajine, pomeni zmanj{anje njegove
populacije splo{no siroma{enje biodiverzitete v
[turmovcih.
6. Literatura
Bibby, J.C., Burgess, N.D., Hill, D.A. & Mustoe, S.
(2000): Bird Census Techniques. – Academic Press,
London.
Bra~ko, F. (1997): Ornitolo{ki atlas Drave od Maribora do
Ptuja (1989–1992). – Acrocephalus 18 (82): 57–97.
Cramp, S., ed. (1994): Handbook of the Birds of Europe,
the Middle East and North Africa, Vol. 1. – 9. – Oxford
University Press, Oxford.
Flade, M. (1994): Die Brutvogelgemeinschaften Mittel-
und Norddeutschlands. – IHW–Verlag, Eching.
Flade, M., Plachter, H., Henne, E. & Anders, K. (2003):
Naturschutz in der Agrarlandschaft. – Ergebnisse des
Schorfheide-Chorin-Projektes, Quelle & Meyer Verlag,
Wiebelsheim.
Fridl, J., Kladnik, D., Oro`en Adami~, M. & Perko, D.,
eds. (1998): Geografski atlas Slovenije: Dr`ava v prostoru
in ~asu. – DZS, Ljubljana.
Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. – DZS,
Ljubljana.
Glutz von Blotzheim, U.N. & Bauer, K.M. (1993):
Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 13/II,
Passeriformes (4. Teil). – AULA-Verlag, Wiesbaden.
Jan~ar, T. & Trebu{ak, M. (2000): Ptice Kozjanskega
regijskega parka. – Acrocephalus 21 (100): 107–134.
Kry{tufek, B. (1999): Osnove varstvene biologije. –
Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana.
Mr{i}, N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. –
Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo
narave, Ljubljana.
Pfister, H.P. & Naef-Denzer, B. (1987): Der Neuntöter
und andere Heckenbrüter in der modern
Agrarlandschaft. – Beih. Veröff. Naturschutz
Landschaftspflege Baden–Württemberg 48: 147–157.
Semrad, J. (2002): Besidelung agrarökologisch bedeutsamer
Landschaftselemente durch Goldammer und Neuntöter
in Münichstal. – Egretta 45: 59–90.
[tumberger, B. (1994): Popis ptic vol~e{kih travnikov
(Celje) in njihovo naravovarstveno ovrednotenje. –
Acrocephalus 15 (65–66): 123–134.
[tumberger, B. (2000): Reka Drava. pp. 149–159 V:
Polak, S. (ed.): Mednarodno pomembna obmo~ja za
ptice v Sloveniji, Important Bird Areas (IBA) in Slovenia.
– DOPPS, Monografija DOPPS {t. 1, Ljubljana.
[tumberger, B., Kaligari~, M. & Geister, I. (1993):
Krajinski park [turmovci. – Ob~ina Ptuj, Ptuj.
Trontelj, P. (1994): Ptice kot indikator ekolo{kega pomena
Ljubljanskega barja (Slovenija). – Scopolia 32: 1–61.
Trontelj, P. & Vogrin, M. (1993): Ptice Jovsov in predlogi
za njihovo varstvo. – Acrocephalus 14 (61): 200–209.
Tucker, G.M. & Heath, M.F. (1994): Birds in Europe: their
conservation status. – BirdLife International,
Cambridge.
Uradni vestnik ob~in Ormo` in Ptuj (1979): Odlok o
razglasitvi in zavarovanju naravnih obmo~ij in
spomenikov narave v ob~ini Ptuj, 2.8.1979.
Vogrin, M. (1996): Gnezdilke mo~virnih travnikov v
zadr`evalniku Medvedce na Dravskem polju. –
Acrocephalus 17 (75-76): 61–71.
Prispelo / Arrived: 15.10.2003
Sprejeto / Accepted: 9.2.2004
