Sledovi rimske zemljiške razdelitve na rasu / Traces of Roman Land Division on the Karst

Abstract

Archaeological airborne lidar survee of the Karst plateau revealed numerous new sites and traces of past land use. This allows us to broaden the focus awa from individual sites to address complete landscapes from the prehistor to modern era. One of the more interesting traces we have encountered are long straight walls that ignore topograph of the landscape and run perpendicular to each other. Thee form a regular network with module around 710 m. e argue that thee are remnants of the Roman land division (centuriation) of the territor of the town Tergeste (Trieste). e discuss the evidence and tackle some implication of discover for the understanding of the Roman occupation of Karst and formation of Karst landscapes. ee wordss centuration, land division, Karst, landscape, Roman era, archaeolog vod Poseljene krajine izgledajo, če jih opazujemo od daleč, kot prostrani vzorci, sestavljeni iz polj. Ti vzorci so vzniknili skozi delovanje ljudi v krajini, skozi njihove vsakdanje prakse ukvarjanja z zem-ljo. Kras je poln sledov preteklih praks, aktivnosti, dejanj in dogodkov, od kamnitih grobelj do kamni-tih suhih zidov. Večina teh sledov je nastala skozi prakse obdelovanja in ukvarjanja z zemljo, s polji, ki sestavljajo krajinski vzorec. Tako se meje polj, ki označujejo rob posesti in pravico do dostopa in ob-delovanja, vzpostavijo skozi prakso čiščenja kame-nja, odlaganja na robu parcele in obdelovanja polj. Kupi kamenja na robu polja postanejo materialni znaki posesti polja, hkrati pa pričajo o delovanju prednikov in legitimirajo prenos posesti med ge-neracijami. Na ta način nastane stabilen krajinski vzorec, ki se reproducira iz generacije v generaci-jo. Krajina postane bolj ali manj inertna matrica in medij za življenje ljudi v njej, krajinski vzorec polj pa predstavlja trden, materialni temelj, ki lajša po-gajanja o tem kje, kdaj, kdo in kako se posameznik ukvarja s zemljo. V zgodovini krajine so trenutki, dogodki, ko se vzorec lahko radikalno spremeni, ko posegi v kra-jino spremenijo tako prostorska razmerja v krajini kot razmerja med ljudmi. Krajina postane drugač-na, s popolnoma drugačnim vzorcem polj. V prispevku se osredotočamo na sledove preureja-nja krajine, ki so za seboj pustili značilen vzorec, ki ga lahko povežemo z rimsko zemljiško razdelitvijo, centuriacijo.

Full text

6
In memoriam Iva Mikl Curk
Sledovi rimske zemljiške razdelitve na rasu
Traces of Roman Land Division on the Karst
Dimitrij Mlekuž
Izvleček Arheološka interpretacija posnetkov zračnega laserskega skeniranja (lidar) Krasa je razkrila množico do sedaj
nepoznanih sledov in najdišč. Zračno lasersko skeniranje je razkrilo celotne krajine z množico sledov vsakodnevnih ak-
tivnosti v krajini, od prazgodovine do modernega obdobja. Ena bolj zanimivih sledov so ostanki dolgih zidov, ki se ne
ozirajo na topograjo, se sekajo pod pravim kotom in ki sestavljajo fragmente pravilne kvadratne mreže modula okoli
710 m. Menimo, da gre za ostanke rimskodobne zemljiške razdelitve (centuriacije) teritorija mesta Tergeste. V prispevku
predstavljamo argumenta za tovrstno interpretacijo in implikacije odkritja za razumevanje rimskodobne poselitve Krasa
in geneze kraške krajine.
ljučne besede centuriacija, zemljiška razdelitev, Kras, krajina, rimska doba, arheologija
Abstract Archaeological airborne lidar surve of the Karst plateau revealed numerous new sites and traces of past land
use. This allows us to broaden the focus awa from individual sites to address complete landscapes  from the prehistor
to modern era. One of the more interesting traces we have encountered are long straight walls that ignore topograph
of the landscape and run perpendicular to each other. The form a regular network with module around 710 m. e
argue that the are remnants of the Roman land division (centuriation) of the territor of the town Tergeste (Trieste). e
discuss the evidence and tackle some implication of discover for the understanding of the Roman occupation of Karst
and formation of Karst landscapes.
e words centuration, land division, Karst, landscape, Roman era, archaeolog
vod
Poseljene krajine izgledajo, če jih opazujemo od
daleč, kot prostrani vzorci, sestavljeni iz polj. Ti
vzorci so vzniknili skozi delovanje ljudi v krajini,
skozi njihove vsakdanje prakse ukvarjanja z zem-
ljo. Kras je poln sledov preteklih praks, aktivnosti,
dejanj in dogodkov, od kamnitih grobelj do kamni-
tih suhih zidov. Večina teh sledov je nastala skozi
prakse obdelovanja in ukvarjanja z zemljo, s polji,
ki sestavljajo krajinski vzorec. Tako se meje polj, ki
označujejo rob posesti in pravico do dostopa in ob-
delovanja, vzpostavijo skozi prakso čiščenja kame-
nja, odlaganja na robu parcele in obdelovanja polj.
Kupi kamenja na robu polja postanejo materialni
znaki posesti polja, hkrati pa pričajo o delovanju
prednikov in legitimirajo prenos posesti med ge-
neracijami. Na ta način nastane stabilen krajinski
vzorec, ki se reproducira iz generacije v generaci-
jo. Krajina postane bolj ali manj inertna matrica in
medij za življenje ljudi v njej, krajinski vzorec polj
pa predstavlja trden, materialni temelj, ki lajša po-
gajanja o tem kje, kdaj, kdo in kako se posameznik
ukvarja s zemljo.
V zgodovini krajine so trenutki, dogodki, ko se
vzorec lahko radikalno spremeni, ko posegi v kra-
jino spremenijo tako prostorska razmerja v krajini
kot razmerja med ljudmi. Krajina postane drugač-
na, s popolnoma drugačnim vzorcem polj.
V prispevku se osredotočamo na sledove preureja-
nja krajine, ki so za seboj pustili značilen vzorec, ki
ga lahko povežemo z rimsko zemljiško razdelitvijo,
centuriacijo.

66
Dimitrij Mlekuž
Metoda zračno lasersko skeniranje
Naš glavni vir za preučevanje preteklih praks, ki so
pustile značilne krajnske vzorce so posnetki zračnega
laserskega skeniranja (ZLS) površja Zemlje.
Besedna zveza lasersko skeniranje opisuje vsako teh-
nologijo, ki natančno in pogosto meri razdaljo od
naprave do cilja s pomočjo laserja. Ta meritve zbere
kot množico koordinat, ali oblak točk, iz katerega je
moč pridobiti, podatke o obliki predmeta, ki ga ske-
niramo.1
S pomočjo zračnega laserskega skeniranja sistematič-
no posnamemo velike površine z njim lahko opazu-
jemo tudi tla pod gozdnim pokrovom. Da z zračnim
laserskem skeniranjem lahko opazimo arheološke
sledove, morajo ti biti vidni na površju kot grbine in
izbokline. Tako prepoznamo pozitivne sledove kot
1 Opitz 2012, 13.
nasipi, zidovi, groblje, ali negativne sledove, kot so
vkopi, jame in jarki.2
Kras je krajina z zelo specičnim površjem. Tu so na-
ravni procesi preoblikovanja počasni, zato se sledovi
človeških posegov na površju zelo dobro ohranjajo.
Ostanejo kot sled na površju, dokler jih ne zabrišejo
druga dejanja ljudi. Tako jih lahko prepoznamo tudi
arheologi.
Poleg običajnih najdišč in arheoloških struktur, kot
so gomile, gradišča, gradovi in podobno, s pomoč-
jo ZLS opazimo tudi množico drugih sledov aktiv-
nosti v prostoru. Ta kvantiteta sledov preide v novo
kvaliteto, množica sledov preteklih aktivnosti nam
mogoča, da krajino razumemo drugače. Nič več ne
gre za izolirana najdišča, ki ležijo v praznem prosto-
ru, temveč rezultat neprekinjenega bivanja v krajini,
kopičenja, preurejanja, predelovanja sledov. Zračno
2 Opitz 2012.
Slika 1 inearni nasipi na senčenem diitalnem modelu reliefa izdelanim iz visokoločljivih podatkov zračnea laserskea
snemanja.

Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu
67
Rezultati ostanki pravilne pravokotne
zemljiške razdelitve
Na posnetkih zračnega laserskega skeniranja Krasa
smo prepoznali množico sledov pretekle rabe tal in
poljske razdelitve. re predvsem za groblje in polja
grobelj, strukture, ograjena polja, strukture povezane
z upravljanjem s čredami, kot so lijaki, ki usmerjajo
črede, obore, staje in ostanki ograjenih poti. Ti sle-
dovi kažejo na intenzivno oblikovano krajino, ki je
nastajala in nastala v prazgodovini.
Prazgodovinska krajina ni bila le množica izoliranih
gradišč v praznem prostoru. Prazgodovinsko kultur-
no krajino Krasa, so sestavljale tudi gomile, kamni-
ti suhi zidovi, poti, polja, obdelane vrtače, groblje,
ki so nastajale pri čiščenju površja, ograjeni pašniki,
poseki v gozdovih itn. Sledovi prazgodovinskih polj
so ohranjeni predvsem na marginalnih predelih, kjer
 lej Mlekuž 201.
lasersko skeniranje, prav tako kot druge vizualne teh-
nologije, ne izdeluje le lepih slik, temveč predvsem
razširja zmožnosti odkrivanja, dokumentiranja in za-
mišljanja krajin.3
Krajina, kot jo vidimo z ZLS je tako vzorec različnih
sledov. e več, sledovi so del fragmentarno ohranje-
nih vzorcev iz različnih epizod oblikovanja krajine, ki
so med seboj v zapletenih razmerjih.
Najpogostejša metafora za opisovanje časovne glo-
bine krajine je palimpsest.4 Palimpsest je pergament,
kjer je starejše besedilo izbrisano, da nastane prostor
za novo. A sledovi starejšega besedila ostanejo, in jih
je moč prebrati. Prav tako lahko v krajini preberemo
starejše sledove, starejše plasti človeškega delovanja,
fragmente starejših vzorcev, kljub temu, da so prek-
riti z vzorcem moderne krajine. Kraško površje tako
lahko razumemo kot palimpsest različnih krajinskih
vzorcev, sestavljenih iz množice različnih sledov.
3 Mlekuž 2012.
4 lej Crawford 193, 12.
Slika 2 stanki linearnih nasipov med Seano in riem.

68
Dimitrij Mlekuž
se jih ni dotaknilo kasnejše intenzivno kmetovanje.
Krajina postane vir za razumevanje odnosov prazgo-
dovinskih skupnosti do zemlje.6
Tako lahko v krajini prepoznamo dve fazi intenziv-
nega preurejanja prvo, ki se najverjetneje zgodi v
bronasti dobi in traja vse v rimski čas, in drugo, v
zadnjem tisočletju, ki oblikuje srednjeveško in novo-
veško krajino. Med njima ni skoraj nobene kontinui-
tete, starejša, prazgodovinska krajina je le v nekaterih
obrisih in detajlih vplivala na nastanek novoveške
krajine.7
Na posnetkih ZLS lahko poleg sledov, ki sestavljajo
prazgodovinsko krajino, prepoznamo tudi nizke na-
sipe, ki tečejo po pokrajini v ravnih črtah. Nasipi so si
bodisi vzporedni ali pravokotni (sl. 1). Nasipom lah-
ko sledimo na precej dolgih razdaljah, tudi nekaj kilo-
metrov. Nasipi se ne prilagajajo obliki površja, se ne
izogibajo vrtačam in vzpetinam. Na Slovenskem delu
6 Mlekuž 201, 676677.
7 Mlekuž 201, 689691.
Krasa, ki smo ga pregledali, smo prepoznali okoli 12
km teh značilnosti, ki nastopajo v treh sklenjenih ob-
močjih, med Sežano in Križem, okoli orjanskega
in Komna ter v okolici Temnice in Lipe. Prepoznani
sledovi ležijo na območju dimenzij okoli 20  4 km
(sl. 2–4).
Ti naspi se po obliki razlikujejo od prazgodovinskih
mejnih nasipov, kot tudi od suhih zidov in drugih ob-
lik, ki so del moderne krajine. Najbolj očitna razlika
je v tem, da se nikakor ne prilagajajo značilnostim v
prostoru, temveč sledijo le svoji ravni in pravokotni
logiki. Moderna zemljiška razdelitev jih ne upošteva,
prav tako ni jasen odnos do prazgodovinskih zna-
čilnosti. Na zračnih fotograjah se nasipi na odpr-
tih površinah kažejo kot negativni vegetacijski znaki,
zato lahko sklepamo, da gre za porušene in preraš-
čene suhe zidove. Običajno pa jih najdemo na manj
preoblikovanih delih površja, v gozdovih (sl. 5).
e osi, na katerih ležijo sledovi, podaljšamo, posta-
ne očitno, da so prepoznani nasipi fragment enotno
Slika  Ostanki linearnih nasipov v okolici Gorjanskega.

Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu
69
zasnovanega rastra. Ostanki ležijo na vsaj treh vzpo-
rednih oseh, ki tečejo v smeri SZJZ (48 stopinj
vzhodno od severa) in na vsaj šestih vzporednih oseh,
ki tečejo v smeri JZSV (138 stopinj vzhodno od se-
vera). Osi so torej med seboj pravokotne.
Razdalje med osmi ustrezajo modulu razdalje 710
m, bodisi 1.420 m, 4.420 ali 2.840 m. Razdalja 710
m ustreza razdalji 20 actus actus je rimska dolžinska
mera, ki meri okoli 3, m.
lavno os v smeri jugozahodseverovzhod lahko
podaljšamo v smeri proti jugozahodu natančno do
Trsta, do zahodnih vrata kolonije Tergeste, ki so oko-
li 10 km ali natančno 9.940 m ali 280 actus oddaljene
od prvega prepoznanega križišča osi (sl. 6).
Ti nasipi so očitno načrtovani in narejeni kot del več-
jega, enotno zasnovanega sistema. So fragmenti mre-
že pravokotnih polj, ki deli pokrajino na kvadrate s
stranico 710 m (ali 20 actus).
Ti nasipi so starejši od moderne krajine, torej kraji-
ne, kot je nastajala od srednjega veka naprej. Moderni
sledovi, kot so suhi zidovi, poti, ceste, pa tudi meje
parcel, se ne ozirajo nanje. Prav tako jih ne moremo
povezati z ostanki prazgodovinske krajine. Na podlagi
oblike lahko te nasipe pripišemo ostankom zemljiške
razdelitve (centuriacije) rimskega mesta (sl. 7).
Centuriatio ali limitatio je rimska zemljiška razdelitev
s pomočjo ortogonalnih in enako oddaljenih limites
ali mej. Te meje omejujejo običajno kvadratna po-
lja imenovana centuria. Centuriacija teritorija je del
ustanovitve kolonije, kolonizacija je pomenila dolo-
čitev mej teritorija kolonije, zamejitev ter določitev
urbanih in ruralnih območij. Ruralna območja so bila
centurirana. Centuriacija je novim naseljem uredila
teritorij, zamejila polja, postavila legalni okvir za de-
litev zemlje kolonistom in pripravila prostor za infra-
strukturo v obliki cest, mostov, kanalov.8
Zemljiško razdelitev so opravili specializirani ze-
mljemerci, ki so izbrali osnovno orientacijo mreže
8 abba 1983 Dilke 1971 Regoli 1983.
Slika  Ostanki linearnih nasipov v okolici Temnice in Lipe.

70
Dimitrij Mlekuž
in s pomočjo instrumentov, kot je groma, zakoličili
pravokotne rigores, osi centuriacije. Te so kasneje, ko
so kolonisti izkopali mejne jarke ali drugače zgra-
dili in označili meje, postale limites, ali meje polj,
centurij. Zelo pogosto je velikost centurie 20 
20 acti in površine 200 iugera (okoli 0,4 ha), ven-
dar se pojavljajo tudi druge dimenzije. Centuria
se imenuje zato, ker je bila v zgodnjerepublikan-
skem času velikost parcele, dodeljena kolonistu,
2 iugera centuria tako vsebuje 100 parcel. Kasne-
je so kolonisti dobili večje parcele, 1 do 20 iuge-
ra, ponekod in nekateri privilegirani kolonisti so
dobili celo do 200 iugera, torej celotne centurie.9
Pravokotni centralni osi, ki se sekata v izhodišču
centuriacije sta cardo maximus, ki teče v smeri sever
jug, in decumanus maximus, ki teče od vzhoda proti
zahodu. Ostale limites so pravokotne na glavni kardo
9 Dilke 1971, 1.
in dekuman ter se imenujejo kardi, cardines, in deku-
mani, decumani ali decimani.10
Mreža limites je služila tudi kot okvir in matrica za
organizacijo podeželja in gradnjo lokalnega cestnega
omrežja, saj po limites pogosto tečejo ceste.
Rezultati erensko preverjanje
S terenskim preverjanjem smo želeli preverili zgrad-
bo sledov, ki jih na posnetkih ZLS prepoznamo kot
nizke nasipe. Pri terenskem ogledu nasipov v okolici
marij pri Sežani smo zlahka prepoznali nizke nasi-
pe, široke okoli 2 m in visoke do 0,4 m. V okolici ni
drugih očitnih antropogenih sledov. Nasipi poteka-
jo po gozdu v ravnih linijah, preraščeni so z rušo in
podrastjo. Prepoznamo lahko posamezne kamne, ki
štrlijo iz vegetacije.
iščenje kratkega odseka nasipa je pokazalo, da gre
za podrt nizek suh zid, sestavljen iz korodiranih
apnenčastih kamnov nepravilnih oblik, različnih
premerov, od 10 do 60 cm. Zid ima eno samo lice,
obrnjeno proti severozahodu, lice denirajo daljše
stranice večjih kamnov. Južna stran zidu nima lica,
ob linijo, ki denira lice so z južne strani položeni
kamni manjših premerov. Zid je visok le 1 do 2 vrsti
kamnov. Sklepamo, da je bil zid postavljen tako, da so
ob črto  najverjetneje označeno z vrvico  najprej
položili večje kamne, tako da so ti z daljšimi stranica-
mi ležali ob vrvici, nato pa prazne prostore zapolnili
z manjšimi kamni in nato zid z druge strani obložili
z manjšimi kamni. Ohranjeni sta še ena do dve vrsti
kamnov. Nasip, kot ga vidimo na posnetku ZLS pa
sestavljata zid in ruševina zidu. lede na volumen
porušenega zidu sklepamo, da zid nikoli ni bil zelo
visok, ocenjujemo, da je bil visok le dve do tri vrste
kamnov, torej do največ 0, m. Zid je bil postavljen
na skalno podlago. Ob zidu ni nobenih drugih antro-
pogenih sledov, prav tako nismo odkrili najdb, ki bi
pomagale datirati zid (sl. ).
10 Dilke 1971, 87, 231.
Slika 5 Del nasipa na aeroposnetku in na posnetku
zračnea laserskea skeniranja.

Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu
71
Slika 6 Razdalje med vzporednimi nasipi ustrezajo modulu 20 actus ali okoli 710 m.
Slika  Rekonstrukcija sistema centuriacije rasa in ohranjeni sledovi.

72
Dimitrij Mlekuž
ontekst in diskusija
e gre  in menimo, da vsekakor gre  za rimsko
centuriacijo teritorija kolonije Tergeste, jo je pot-
rebno postaviti v historični kontekst. Prav gotovo
ni centuriran prazen prostor, sam akt centuriacije,
preureditve krajine, vzpostavitve novih prostorskih
vzorcev in odnosov je globoko zarezal v obstoječo,
domorodno krajino in vzorce, ki so se vzpostavili
skozi prazgodovino.
Prazgodovinski poselitveni vzorec kaže, da je raz-
poreditev gradišč vezana na poselitvene niše, ki jih
denira relief in primernost za kmetovanje. Tipična
poselitvena niša je sestavljena iz poljedelskih povr-
šin v bližini gradišča in pašnikov v zaledju. Ker so
obdelovalne površine razpršene, je poselitev organi-
zirana v več naselbinah oziroma gradiščih. Central-
na naselbina obvladuje osrednje polje, medtem ko
so satelitske naselbine postavljene ob manjših po-
ljih. V krajini srečamo tudi nekatere strukture veza-
ne na živinorejo in izrabo drugih virov v krajini. Na
ta način se je izoblikovala zaključena celota gospo-
darskih aktivnosti, ki so se odvijale znotraj teritorija
skupnosti. Meje skupnosti so pogosto označene s
kamnitimi gomilami.11
Ta vzorec kaže, da je bil Kras v prazgodovinskem
času organiziran v množico avtarkičnih in razdro-
bljenih majhnih skupnosti, občin. Med občinami so
se izoblikovala hierarhična razmerja, ki so temeljila
predvsem na nadzoru nad kultnimi kraji (kot sta npr.
Mušja in Skeletna jama v bližini gradišča kocjan) in
dostopu do eksotičnih prestižnih predmetov.12
Družbeno organizacijo kaštelirskih občin Predrag
Novaković13 primerja s črnogorskimi in albanskimi
plemeni iz dinarskega višavja do začetka 20. stoletja.
Osnovna družbena in poselitvena enota teh plemen
je zadruga, specična oblika razširjene družine, ki
temelji na tesnih sorodstvenih zvezah, ki izhajajo
iz skupnih prednikov. Zadruge so bile eksogamne
skupnosti različne družbene in historične oko-
liščine pa so vodile v oblikovanje kompleksnejših
11 Slapšak 199, 7980 Slapšak 1999, 161163.
12 Slapšak 2003.
13 Novaković 2001, 23238.
Slika 8 Ostanki zidu med terenskim preverjanjem.

Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu
73
družbenih oblik. Tako so zadruge sklepale bratstva
(združbe več zadrug z dejanskimi ali zamišljenimi
skupnimi predniki), bratstva pa so se združevala v
plemena. Plemena so nastala predvsem v vojnah
proti skupnemu sovražniku in predstavljajo endo-
gamno skupnost.
Prostor Krasa se vključi v rimsko državno tvorbo
z ustanovitvijo kolonije Akvileja leta 178 pr. n. št.
Ager kolonije je bil centuriran, avtorji so prepoznali
več različnih centuriacij, ki so večinoma omejene na
furlansko nižino.
Centuriacija, ki smo jo prepoznali na Krasu, pa je
očitno vezana na Trst, rimski Tergeste, kjer smo
prepoznali njeno izhodišče. Prostor Krasa, kjer smo
prepoznali sledove, je bil pod jurisdikcijo kolonije
Tergeste.14
Mesto Tergeste omenja že Strabon kot utrjeno na-
selje (phrourion) in kot karnijsko naselje. Kolonija
je bila ustanovljena sredi 1. stoletja pr. n. št.  bodisi
leta 46 ali v letih 42 ali 41 pr. n. št.1 Prvo letnico
povezuje z veteranskimi kolonijami, ki jih je Cezar
deduciral v Italiji in provincah, drugo pa z dedukci-
jo veteranskih kolonij po bitki pri ilipih v drugem
triumviratu. Tega leta naj bi bila alija Cisalpina
priključena Italiji, njena vzhodna meja pa naj bi bila
prestavljena z reke Timave na reko ormio.16 Spet
drugi avtorji ustanovitev kolonije postavljajo pred
leto 2 pr. n. št., ko je bilo mesto med japodskim
vpadom opustošeno.17 Zagotovo pa Tergeste posta-
ne rimska kolonija najkasneje leta 3 pr. n. št., saj jo
tako imenuje Apijan. Leta 33 ali 32 pr. n. št. Avgust
zgradi mestu obzidje.
Nejasen je tudi status Trsta pred dedukcijo kolonije.
Na podlagi napisa z Jelarjev, Degrassi sklepa, da je
imel Trst pred dedukcijo kolonije nekaj let status
municipija, ustanovljenega v Cezarjevem času.18
Nastop novega hegemona najverjetneje ni enako
prizadel vseh domorodnih skupnosti na Krasu.
Predvsem je pomenil nadzor nad središči in ključ-
14 Zaccaria 1992, 163164.
1 Cassola uida, Cassola 2002, 810 Degrassi 194.
16 Degrasi 19, 463.
17 Pregled: Zaccaria 1992, 12 Starac 1999, 109.
18 Degrasi 194, 2 Zaccaria 1992, 141 Zaccaria
1998, 3 Starac 1999, 108110.
nimi točkami zunanjih stikov. Tako je vključitev
v rimsko državo pomenila predvsem ustanovitev
mestnega središča na strateški lokaciji z emporialno
tradicijo, kolonije Tergeste, vzpostavila nadzorno
in gospodarsko infrastrukturo (vojaške postojanke,
javne ceste in cestne postaje, carinska postaje) in za-
gotovila gospodarsko stabilnost z različnimi načini
oblikami agrarne izrabe, bodisi v okviru tradicional-
nih domorodnih skupnosti, pa tudi z mestno ko-
lonizacijo, s centuriacijo teritorija in dodeljevanjem
državnega zemljišča kolonistom in privilegiranim
elitam in z organizacijo izrabe drugih virov.19
Slapšak prepričljivo pokaže, da so kraške domoro-
dne skupnosti v 1. tisočletju pr. n. št. vzpostavile
tako trdne in uspešne strukture prostorske organi-
zacije in izrabe agrarnih virov, da so kljub rimski
nadvladi in nedvomni notranji družbeni diferencia-
ciji ustvarjale pogoje za kopičenje viškov in ustvar-
janje bogastva. Kljub izgubi delov teritorija (koloni-
alni ager, ki vključuje tudi novoodkrita območja na
Krasu, in že znana območja kot je okolica kocja-
na, Vremska dolina, del Matarskega podolja, javne
ceste) in pravna podrejenost domorodnega prebi-
valstva pri izrabi virov, ki so v času samostojnosti
predstavljali primerjalno strateško in gospodarsko
prednost regije  denimo pri nadzoru in posredo-
vanju v transportu in menjavi na daleč,20 so se do-
morodne skupnosti obdržale v 2. stoletje n. št., ko
zaradi relativnega bogastva postanejo zanimiva za
osiromašen in razredčen tržaški mestni svet in tako
pridobijo latinski pravni status.
Vsekakor centuriacija ni nastala v praznem prosto-
ru, temveč je ostro zarezala v že urejeno krajino, ki
so jo poseljevale domorodne skupnosti. Tako limites,
prepoznane na posnetkih ZLS popolnoma ignorira-
jo predhodne sledove in značilnosti v krajini. Dober
primer je okolica Volčjega grada, kjer se ostanki li-
mites vzhodno od gradišča Debela riža ne ozirajo
na sledove domnevno prazgodovinske rabe tal, kot
so ograde, zidovi in polja grobelj. e več, ena izmed
osi poteka preko gradišča, čeprav se zdi, da zid ni bil
nikoli narejen (sl. ).
19 Slapšak 2003, 248.
20 Slapšak 2003, 21.

74
Dimitrij Mlekuž
Kljub temu centuriacija krajine domorodnih skup-
nosti ni pomenila njihovega gospodarskega propa-
da. Zdi se, da centuriacija teritorija na Krasu ni bila
nikoli do konca izvedena ali dokončana, temveč le
nakazana in zaznamovana v prostoru. Zidovi, ki
smo jih očistili pri marjah so prej enkratno zari-
sane črte v krajini, kot dejanske meje, ki nastanejo
skozi njihovo upoštevanje v vsakdanjih praksah lju-
di. Sledove centuraicije, kot smo jo prepoznali na
posnetkih zračnega laserskega skeniranja morda ra-
zumemo bolj kot izkazovanje politične in gospodar-
ske moči v krajini kot dejanski akt prenosa posesti
domorodnih skupnosti na rimske državljane. To
dejanje ni globlje prizadelo vseh domorodnih skup-
nosti in zarezalo v obstoječe razmerja. Morda fra-
gmentarnost sledov centuriacije kaže, da je bil akt
centuriranja omejen zgolj na nekatere domorodne
občine. Verjetno je bil prej eksemplaričen akt, ki je
kaznoval in prizadel določene občine. Kaže na poli-
tiko odnosa hegemona do domorodnih skupnosti v
trenutku kolonizacije, fosilizirano v krajini.
Da centuriacija ni imela velikega vpliva na krajino,
kaže tudi dejstvo, da ni pustila nobenih sledov v
moderni krajini. Moderen krajinski vzorec, kot je
nastajal od srednjega veka naprej se nikjer ne nasla-
nja na ostanke rimske centuriacije. Analiza usmer-
jenosti parcelnih mej, ki smo jo opravili za celoten
Kras, kaže, imajo le kratki fragmenti modernih par-
cel enako orientacijo kot odkrita centuriacija. Zdi
se, da moderna zemljiška razdelitev ni nikjer nastala
iz centuriacije. Identicirali smo le cesto Kreplje
Tomaj, ki leži na meji centurije in bi lahko nastala
na trasi rimske ceste (sl. 10).
Sledove, ki smo jih prepoznali, lahko torej razume-
mo kot rimskodobno zemljiško razdelitev, centuria-
tio dela teritorija kolonije Tergeste. Kljub temu da
obsega precej velik prostor, na Krasu ni prizadela
domorodnih skupnosti in pustila pečata v krajini.
Slika 9 Sledovi centuriacije v razmerju do prazodovinskih sledov v okolici radišča Debela ria.

Sledovi rimske zemljiške razdelitve na Krasu
7
Zaključek
S pomočjo zračnega laserskega skeniranja smo
prepoznali sledove pravilne, pravokotne in enotno
zasnovane zemljiške razdelitve. Na podlagi modula
20 actus ali 710 m in izhodišča osi v rimskem mestu
Tergeste, današnjem Trstu, sklepamo, da gre za fra-
gmente rimske centuriacije Krasa.
Odkritje kot vedno odpira več vprašanj kot odgo-
vorov. Prostor, kjer smo odkrili sledove, je nena-
vaden. Kraška planota ni prostor, ki bi bil zanimiv
za rimsko kolonizacijo in primeren za rimski način
kmetovanja. Tako se zdi, da ostanek centuriacije
prej kaže na intenzivno politično dinamiko procesa
kolonizacije in zapletenih razmerij med domorodni-
mi skupnostmi in rimsko državo.
Odkrit raster centuriacije tako težko postavimo
ob bok odkritim centuriacijam Akvileje v furlanski
nižini21 in centuracijam teritorija Pule in Poreča v
Istri,22 kjer je centuriacija dejansko služila rimski ko-
lonizaciji in predstavljala matrico za rimsko rabo tal.
Te centuriacije so pustile tudi močan pečat v mo-
derni krajini in se jih da prebrati tudi na modernih
topografskih kartah in zračnih posnetkih.
Na Krasu smo odkrili zgolj fragmente rastra cen-
turiacije. Menimo, da ne zaradi podepozicijskih
procesov, ki bi selektivno ohranili ali uničili sledove
centuriacije. re prejkone za nedokončan oziroma
zgolj nastavljen projekt na treh mestih znotraj teri-
torija. Sama centuriacija tudi ni imela pomembnega
vpliva na kasnejšo organizacijo krajine.
21 Prenc 2002 2007.
22 Chevallier 1961 Matijašić 1988 Starac 2001 Bulić
2012.
Slika 10  zeleno so označene meje modernih parcel ki so enako usmerjene kot rimska centuriacija.  rdečo so označeni
sledovi centuriacije. Cesta med repljami in omajem lei na robu centurije.

76
Dimitrij Mlekuž
iteratura
BLI, D. 2012, Rimska centurijacija Istre.  Tabula 10,
074.
CEVALLIER R. 1961, La centuriazione romana dellIs-
tria e della Dalmazia.  Atti e Memorie della Societ Istriana di
Archeoloia e Storia Patria 9. Venezia, 1124.
CRAORD, O. . S. 193, Archaeology in the Field. –
London.
CASSOLA IDA, P. in . C. CASSOLA 2002, Tergeste
preromana e romana: nuove considerazioni.  V: A. Dugu-
lin (ur.), a necropoli di San Servolo. eneti Istri Celti e Romani
nel territorrio di Trieste, Trieste, 716.
DERASSI, A. 194, Il conne nordorientale dellItalia roma-
na. – Bern.
DERASSI, A. 19, I porti romani dellIstria  V: . C.
Sansoni (ur.), Anthemon Scritti di Archeoloia e di Antichit
Classiche in onorre di Carlo Anti, irenze, 119169.
DILKE, O. A. . 1971, The Roman land surveors: An
introduction to the Agrimensores.  Newton Abbot.
ABBA, E. 1983, Per un interpretazione storica della
centuriazione romana.  V: S. Settis (ur.) Misurare la terra
centuriazione e coloni nel mondo romano, Modena, 2027.
MATIJAI, R. 1988, Aeri antičkih kolonija Pola i Parentivm.
 Zagreb.
MLEK, D. 2012, Mess landscapes: lidar and practices
of landscaping.  V: R. S. Opitz in D. C. Cowle (ur.), Inter-
pretin Archaeoloical oporaph asers D Data bservation
isualisation and Applications, Oford, 102116.
MLEK, D. 201, Oblike prazgodovinske poljske raz-
delitve na Krasu.  ronika 63, št. 3, 67690.
NOVAKOVI, P. 2001, Prostorska in pokrajinska arheologija,
tudija na primeru rasa.  Doktorska disertacija. niverza
v Ljubljani, Ljubljana.
OPITZ, R. 2012, An overview of airborne and terre-
strial laser scanning in archaeolog.  V: R. S. Opitz in
D. C. C ow le  ( ur. ) , Interpretin Archaeoloical oporaph
asers D Data bservation isualisation and Applications,
Oford, 1331.
PRENC, . 2002, Le pianicazioni agrarie di et romana
nella pianura auileiese.  Antichit Altoadriatiche LII, Trieste.
REOLI, E. 1983, Che cos la centuriazione.  V: S.
Settis (ur.), Misurare la terra centuriazione e coloni nel mondo
romano, Modena, 7284.
SLAPAK, B. 199, Možnosti študija poselitve v arheolo-
giji.  Arheo 17, Ljubljana.
SLAPAK B. 1999, Slovenski Kras v poznejši prazgodo-
vini in v rimski dobi.  V: A. Kranjc (ur.), ras Pokrajina
ivljenje ljudje, Ljubljana, 14163.
SLAPAK, B. 2003, O koncu prazgodovinskih skupnosti
na Krasu.  Arheološki vestnik 4, 24327.
STARAC, A. 1999, Rimsko vladanje u istriji i Liburniji:
Društveno i pravno ureenje prema literarnoj, natpisnoj i
arheološkoj grai.  Monoraje i katalozi 10/1. Pula.
STARAC, A. 2001, Lo stato delle conoscenze sulle cen-
turiazioni in Istria e Liburnia.  Quaderni di archeologia del
eneto 17, 176180.
ZACCARIA, C. 1992, Regio X, Venetia et istria, Terge-
ste  Ager Tergestinus et Tergesti adtributus.  Supplementa
Italica n.s. 10, 139283.
ZACCARIA, C. 1998, Let romana.  V: . Salimbeni
(ur.), Per la storia di rieste atti del Corso daiornamento della
Deputazione di storia patria per la enezia iulia e dell IRR-
SA riulienezia iulia, onti e studi per la storia della
Venezia iulia ser. II, vol. VI, 311, Trieste.
dr. Dimitrij Mlekuž
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Center za preventivno arheologijo
Poljanska 40
SI-1000 Ljubljana
in
niverza v Ljubljani, ilozofska fakulteta
Oddelek za arheologijo
Zavetiška 
SI-1000 Ljubljana
dimitrij.mlekuzzvkds.si