ArticlePDF Available

Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji / Research on the Swiss stone pine (Pinus cembra L.) on the easternmost edge of the Alps in Slovenia

Authors:

Abstract and Figures

This research studied the only two sites where the Swiss stone pine (Pinus cembra L.) is considered to be native to Slovenia: one below Mount Krnes and one near Mount Bela Peč, both of which form part of the Smrekovec massif. The exact locations of individual trees were determined using a GPS device. The trees were measured and inspected in terms of health, and distances were calculated between the closest neighbouring trees. In addition, the age of two individuals was determined by increment boring and there were signs of rejuvenation. The two sites in the Smrekovec massif are in-dicated on bedrock and soil maps while the locations of in¬dividual Swiss stone pines are presented on ortophoto im¬ages. A total of 12 Swiss stone pines were found to grow below Mount Krnes and another 4 near Mount Bela Peč. The latter group of stone pines have greater mean diameters and heights and are probably older than the Krnes group of stone pines. The estimated ages of two trees from below Mount Krnes are 76 and 91 years. The individual growing on the edge of the forest has a mean annual increment of 1.97 mm, while the other one growing inside the forest has a mean an¬nual increment of 1.25 mm. A Swiss stone pine seedling was found below Mount Krnes and cones could be observed on two individuals. The two sites are potentially home to mar¬ginal populations of the Swiss stone pine on the edge of its natural range in the easternmost part of the Alps in Slove¬nia. The most prominent argument against nativity is the distribution of the 9 individuals below Mount Krnes – it fol¬lows a regional border and the edge of a grassland. No plant¬ing records exist. The Swiss stone pines of the Smrekovec massif must retain their status as a dendrological site of natural interest.
No caption available
… 
No caption available
… 
Content may be subject to copyright.
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2, 71–88, LJUBLJANA 2017
RAZISKAVA CEMPRINA PINUS CEMBRA L. NA ROBNEM
VZHODNEM OBMOČJU ALP V SLOVENIJI
RESEARCH ON THE SWISS STONE PINE PINUS CEMBRA L. ON
THE EASTERNMOST EDGE OF THE ALPS IN SLOVENIA
Uroš MA ROLT1, Gregor BOŽIČ2, Andreja FERREIRA3, Gorazd MLINŠEK4 & Robert BRUS5
http://dx.doi.org/10.3986/fbg0029
IZVLEČEK
Raziskava cemprina (Pinus cembra L.) na robnem
vzhodnem območju Alp v Sloveniji
Raziskali smo edini znani domnevno avtohtoni
nahajališči cemprina (Pinus cembra L.) v Sloveniji: pod
Krnesom in pri Beli peči, obe v pogorju Smrekovca. Z nap-
ravo GPS smo določili lokacije osebkov cemprina, jih pre-
merili, določili razdaljo do najbližjega sosednjega cemprina,
ocenili zdravstveno stanje, z metodo izvrtkov določili sta-
rost dveh osebkov in zabeležili znake pomlajevanja.
Nahajališči cemprinov v pogorju Smrekovca smo prikazali
na geološki in pedološki karti, lokacije posameznih cem-
prinov pa na ortofoto posnetkih. Pod Krnesom smo
zabeležili 12 cemprinov, pri Beli peči 4. Cemprini pri Beli
peči so v povprečju višji in debelejši, verjetno tudi starejši.
Starost dveh vzorčenih cemprinov pod Krnesom ocenju-
jemo na 76 in 91 let. Povprečni debelinski prirastek pri
vzorčenem cemprinu na gozdnem robu je 1,97 mm/leto, pri
osebku v sestoju pa 1,25 mm/leto. Pod Krnesom smo našli
osebek mladja in na dveh osebkih opazili storže. Lahko gre
za marginalno populacijo cemprina na njegovem robnem
rastišču na skrajnem vzhodnem območju Alp v Sloveniji.
Najpomembnejši argument proti samoniklosti je
razporeditev 9 osebkov pod Krnesom ob deželni meji in
frati. Zapisov o saditvi ni. Cemprini v pogorju Smrekovca
naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke naravne
vrednote.
ABSTRACT
Research on the Swiss stone pine (Pinus cembra L.) on the
easternmost edge of the Alps in Slovenia
This research studied the only two sites where the Swiss
stone pine (Pinus cembra L.) is considered to be native to
Slovenia: one below Mount Krnes and one near Mount Bela
Peč, both of which form part of the Smrekovec massif. The
exact locations of individual trees were determined using a
GPS device. The trees were measured and inspected in terms
of health, and distances were calculated between the closest
neighbouring trees. In addition, the age of two individuals
was determined by increment boring and there were signs of
rejuvenation. The two sites in the Smrekovec massif are in-
dicated on bedrock and soil maps while the locations of in-
dividual Swiss stone pines are presented on ortophoto im-
ages. A total of 12 Swiss stone pines were found to grow
below Mount Krnes and another 4 near Mount Bela Peč. The
latter group of stone pines have greater mean diameters and
heights and are probably older than the Krnes group of stone
pines. The estimated ages of two trees from below Mount
Krnes are 76 and 91 years. The individual growing on the
edge of the forest has a mean annual increment of 1.97 mm,
while the other one growing inside the forest has a mean an-
nual increment of 1.25 mm. A Swiss stone pine seedling was
found below Mount Krnes and cones could be observed on
two individuals. The two sites are potentially home to mar-
ginal populations of the Swiss stone pine on the edge of its
1 Univ. dipl. inž. gozd., OŠ Danile Kumar, Gogalova ulica 15, SI-1113 Ljubljana, nadrealisticnipredal@gmail.com
2 Dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno fiziologijo in genetiko, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, gregor.bozic@
gozdis.si
3 Dr., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana,
andreja.ferreira@gozdis.si
4 Univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, SI-2380 Slovenj Gradec,
gorazd.mlinsek@zgs.si
5 Prof. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, SI-1000
Ljubljana, robert.brus@bf.uni-lj.si
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
72 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
natural range in the easternmost part of the Alps in Slove-
nia. The most prominent argument against nativity is the
distribution of the 9 individuals below Mount Krnes – it fol-
lows a regional border and the edge of a grassland. No plant-
ing records exist. The Swiss stone pines of the Smrekovec
massif must retain their status as a dendrological site of
natural interest.
Key words: Swiss stone pine, Pinus cembra L., autoch-
thonity, gene pool conservation, rare species, marginal pop-
ulation, Smrekovec, Slovenia, Alps
Ključne besede: cemprin, Pinus cembra L., avtohtonost,
ohranjevanje genskega sklada, redka vrsta, marginalna pop-
ulacija, Smrekovec, Slovenija, Alpe
1 UVOD
Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Za-
radi razgibanosti reliefa in klimatskih značilnosti se na
majhnem prostoru srečujejo številne rastlinske vrste.
Med drevesnimi vrstami jih 71 velja za avtohtone slo-
venske vrste (B 2012). Mednje pogosto štejemo tudi
cemprin (Pinus cembra L.). Med samoniklimi sloven-
skimi bori imajo rdeči bor (Pinus sylvestris L.), črni bor
(Pinus nigra Arnold) in rušje (Pinus mugo Tu r ra) na
kratkem poganjku po dve iglici, cemprin jih ima po
pet.
Cemprin je visokogorska drevesna vrsta, ki se v
naravi razmnožuje izključno s semeni. V naravnih se-
stojih spolno dozori med 40. in 60. letom, cvetenje in
semenenje se pojavita vsake dve do tri leta. Možna je
samooprašitev (U, G & B 2004). Se-
mena dozorijo leto po oprašitvi. Semena so do 1,2 cm
velika, brez krilca in užitna, podobna pinjolam (K
& B 1999). Storži cemprina so jajčasti in stojijo po-
končno na vejici. Storži zorijo tri leta in se ne odprejo
na drevesu, temveč odpadejo in razpadejo na tleh. Iz
zaprtih storžev jih rade luščijo ptice in druge živali
(glodalci). Za 7 borov, med njimi tudi za cemprin, so
dokazane mutualistične povezave med drevesom in
ptico (Nucifraga caryocatactes v Evropi ter Nucifraga
columbiana v S. Ameriki). Jeseni ptice poberejo zrelo
in s hranili bogato seme in ga zakopljejo nekaj centi-
metrov pod zemljo, pogosteje na strmih južnih pobo-
čjih. N. caryocatactes vsako leto shrani do 25000 semen
(U, G & B 2004).
Cemprin je naravno razširjen v Alpah (Avstrija,
Italija, Francija, Slovenija, Švica) in na Karpatih (Slova-
ška, Poljska, Romunija, Ukrajina) (C, W
& S-M-A 2017). To je na območjih, kjer
prevladuje bolj ali manj izrazito celinsko podnebje
(W 1990). Genetske raziskave (G, R
& V 2009) nakazujejo, da cemprini v Alpah
izvirajo iz refugija v jugovzhodnih Alpah. V holocenu,
pred 7200 leti, se je cemprin pojavljal v gozdnih združ-
bah z javorjem (Acer sp.), sivo jelšo (Alnus incana L.) in
brezo (Betula sp.). Razširjen je bil tudi v pasu 300–500
m nad današnjo zgornjo mejo in na območjih, kjer je
danes redek (G s sodelavci 2009).
V preteklosti je bil cemprin mnogo bolj razširjen
tudi v Sloveniji (M s sodelavci 2016). Kvartarolog
Srečko Brodar je v Potočki zijalki ob vznožju Olševe na
kurišču mladokamenodobnih lovcev odkril ostanke
oglja, ki domnevno veljajo za cemprinove (W
1990). Ostanke cemprina so našli na kurišču v Ovčji
jami, cemprinovi so verjetno tudi ostanki oglja v jami
Divje babe (C 2004, 2007). Plasti, v katerih so
jih našli, so iz zadnje, würmske ledene dobe. Razširje-
nost cemprina v tem času in vse do poledenodobnega
obdobja potrjujejo tudi najdbe cemprinovega peloda v
poznowürmskih usedlinah na Zadnjih travnikih pod
Olševo (K 1979, Š 1996). Danes obstoječe
populacije cemprina v Evropi veljajo za ostanke pre-
dledenodobnih.
V Alpah in na Karpatih je pogosto razširjen v obli-
ki majhnih populacij, na rastiščih z bolj kislimi tlemi
(U, G & B 2004). Takšnih rastišč je v
slovenskem visokogorju, kjer prevladuje karbonatna
matična podlaga, zelo malo. Majhni skupini cempri-
nov najdemo le še v alpskem svetu pri Beli peči ter pod
vrhom Krnesa v pogorju Smrekovca (K & B
1999, Z s sodelavci 2011, B, 2012, M
s sodelavci 2016). Opisi sestojev v Gospodarskem načr-
tu ... (1962), ki predstavljajo rezultate prve polne pre-
merbe sestojev družbenih gozdov Črna - Smrekovec,
cemprinov pod Krnesom ne omenjajo, medtem ko so
za območje pri Beli peči zabeleženi bori z lesno zalogo
6 m3. Domnevamo, da gre za cemprine, saj tam drugih
borov na terenu nismo opazili. Obe rastišči sta ovre-
dnoteni kot zelo pomembni, predvsem zaradi možne
avtohtonosti cemprinov v gozdnem okolju (Naravo-
varstvene smernice ..., 2001). Cemprini na obeh naha-
jališčih so opredeljeni kot dendrološka naravna vre-
dnota s predlogom za zavarovanje kot dendrološki
naravni spomenik.
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
73
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
O cemprinu v Sloveniji ni pomembnih raziskav,
prav tako ni podatkov o morebitni avtohtonosti (M-
 2015). Namen naše raziskave je podrobneje prou-
čiti pojavljanje in stanje cemprinov na njihovih naha-
jališčih v pogorju Smrekovca, ki edini veljata za do-
mnevno avtohtoni v Sloveniji, ter s pomočjo poznava-
nja stanja in presoje vzrokov zanj opredeliti možnosti
za samoniklost pojavljanja te drevesne vrste v Sloveni-
ji. Ker ima ohranjanje vrstne pestrosti v sodobnem
gozdarstvu izjemen pomen, smo v prispevku podali
tudi usmeritve in ukrepe za ohranitev populacije cem-
prina na Smrekovcu.
2 MATERIAL IN METODE
2.1 Opis raziskovalnih objektov
Raziskovalna objekta sta nahajališči cemprina v po-
gorju Smrekovca: pod Krnesom in pri Beli peči. V lite-
raturi ju zasledimo tudi kot nahajališči na pobočjih
Končnikovega oz. Presečnikovega vrha (Z s
sodelavci 2011). V raziskavi uporabljamo izraza pod
Krnesom in pri Beli peči, saj se nam zdi prostorsko
ustrezneje in geografsko bolj prepoznavno. Obe naha-
jališči sta del gozdnogospodarskega območja (v nada-
ljevanju GGO) Slovenj Gradec, v gozdnogospodarski
enoti (v nadaljevanju GGE) Črna - Smrekovec.
Pogorje Smrekovca je najvzhodnejši del masiva Ka-
mniško-Savinjskih Alp. Greben poteka v smeri vzhod-
-zahod i n najvišjo točko dosega z vrhom Komen (1684 m)
zahodno od Krnesa (Gozdnogospodarski načrt …,
2011). V enoti prevladuje silikatna matična podlaga, na
kateri so se razvila distrična rjava tla (Gozdnogospo-
darski načrt …, 2012). GGE ima visokogorski značaj z
močnim antropogenim vplivom v preteklosti, ki se
kaže v spremenjeni drevesni sestavi. Večina gozdov ima
poudarjeno varovalno vlogo. To so enomerni do razno-
dobni sestoji s prevladujočo smreko in bukvijo v nižjih
in vlažnejših legah. V višjih legah se pojavljajo smreka,
rdeči bor, rušje in evropski macesen. Glavna problema
območja sta zasmrečenost in zatravljenost preredčenih
sestojev (Gozdnogospodarski načrt …, 2012). Po po-
datkih Zavoda za gozdove Slovenije (Pregledovalnik
…, 2014) velja sestoj pri Beli peči za ohranjenega, med-
tem ko je sestoj pod Krnesom opisan kot spremenjen.
Združbi na obeh raziskovalnih objektih sta v goz-
dnogospodarskih načrtih (Gozdnogospodarski načrt
…, 2012) opredeljeni kot smrekovje z gozdno bekico
(Luzulo sylvaticae-Piceetum). Zupančič (2015) poja-
snjuje, da je smrekovje z gozdno bekico na Smrekovcu
primarna združba, saj je na silikatni matični podlagi
in na nadmorski višini 1500 m smreka konkurenčnejša
od bukve, ki sicer v Sloveniji gradi gozdno mejo na
karbonatnih tleh.
2.2 Metode
V analizo smo zajeli število cemprinov in mere dreves
(debelinska in višinska struktura obeh znanih skupin)
na obeh nahajališčih, značilnosti sestojev, v katerih
cemprin uspeva, njegovo zdravstveno stanje in priso-
tnost dejavnikov ogrožanja, starost cemprinov ter pri-
sotnost znakov morebitne naravne obnove in pomlaje-
vanja cemprina.
Nahajališča in koordinate posameznih dreves
cemprina pod Krnesom in pri Beli peči smo določili z
napravo Garmin GPS map 60 CSx. Natančnost zajema
koordinat je znašala +/– 6 m. Kartografske prikaze
smo uredili tako, da so med seboj primerljivi, natanč-
nost prikaza je odvisna od izvornega merila posame-
zne karte. Vse karte smo izdelali s programom ArcMap
10.3. Uporabili smo koordinatni sistem D48 TM. Z
merilnim trakom smo v začetku julija 2014 izmerili
obseg cemprinov v prsni višini na centimeter natanč-
no. Pri večdebelnih drevesih smo izmerili vsako deblo
posebej na višini 1,3 m in zabeležili njihovo število.
Obsege smo pretvorili v prsne premere, ki jih upora-
bljamo pri ponazoritvi rezultatov. Višine dreves smo
merili z višinomerom Suunto 15/20 in merilnim tra-
kom (25 m). Z merilnim trakom (25 m) smo izmerili
Preglednica 1: Osnovni podatki o raziskovalnih objektih (Pregledovalnik …, 2014)
Table 1: Basic data about the objects studied (Pregledovalnik …, 2014)
Raziskovalni
objekt
Odsek Nadm. vina (m) Nagib (%) Lega Površina sestoja
(ha)
Lesna zaloga
(m3/ha)
Pod Krnesom 08255B 1510–1545 20 S, greben 1,35 270
Pri Beli peči 08171B 1360–1518 25 SZ, pobočje 14,87 384
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
74 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
razdalje med najbližjima sosednjima cemprinoma na
0,5 m natančno. Pri večjih razdaljah smo razdaljo ugo-
tovili z metodo parnih korakov.
Beležili smo poškodbe zaradi abiotskih dejavni-
kov: polomljenost vrhov, večvrhatost, prevrnjenost
dreves. Poškodovanima osebkoma pod Krnesom, ki ju
je na gozdnem robu in v sestoju (od septembra 2013 do
julija 2014) poškodoval moker sneg in/ali žled, smo
konec novembra 2014 za oceno starosti odvzeli 4 izvrt-
ke premera 5 mm. Vrtali smo s prirastnim svedrom
Suunto 40 cm, in sicer na višinah 0,2 m, 0,3 m in dva-
krat 1,3 m od tal. Izmerili smo premere na višinah iz-
vrtkov, ocenili socialni položaj vzorčenih dreves po
Kraftu od 1 do 5 (R 1990) ter zdravstveno stanje
in utesnjenost krošnje po Assmanu od 1 do 5 (K
2005). Izvrtke smo v laboratoriju zalepili v lesene no-
silce, posušili do zračne suhosti in pobrusili. Meritve
smo opravili na dendrokronološki mizici pod lupo
Olympus SZ-CTV (SZ 60) z natančnostjo 1/100 mm.
Pri dveh poškodovanih osebkih smo v mesecu novem-
bru 2014 preverili znake prisotnosti sekundarnih para-
zitov.
Zabeležili smo, katera drevesa imajo storže, in oce-
nili število storžev s preštevanjem s tal. Tla v sestojih,
večinoma gosto zaraščena, smo natančno preiskali, da
bi preverili morebitno prisotnost pomladka cemprina.
Najdeni osebek pomladka smo izmerili in zabeležili
razdaljo do najbližjega odraslega osebka cemprina. Za-
beležili smo prisotnost nekaterih rastlinskih vrst z do-
ločanjem na terenu ali z nabiranjem primerkov, ki so
jih določili sodelavci Oddelka za gozdno ekologijo
Gozdarskega inštituta Slovenije.
Slika 1: Nahajališči cemprina v pogorju Smrekovca glede na kamnine (Osnovna geološka ..., 1967–1998). Pod Krnesom smo
vzorce kamnin določili za andezit in andezitni tuf (Zupančič, N., 2015)
Figure 1: Swiss stone pine sites in the Smrekovec massif regarding bedrock (Osnovna geološka ..., 1967–1998). The bedrock
samples were determined as andesite and andesite tuff below the Krnes (Zupančič, N., 2015)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
75
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.1 Prostorska razporeditev dreves cemprina na
nahajališčih pod Krnesom in pri Beli peči
Pod Krnesom se cemprini nahajajo vzhodno od vrha
Krnesa, ob frati. Razvidni sta dve skupini ob gozdnem
robu. V skupini sedmih osebkov na vzhodu sta dve
drevesi s storži in osebek mladja. Drugo skupino tvori-
jo trije osebki, od katerih je eden prevrnjen. V sestoju
na severnem pobočju sta še dva posamična cemprina,
od katerih je eden polomljen in odmrl. Osebek mladja
je od najbližjega odraslega osebka oddaljen 6 m.
Nahajališče pri Beli peči je gozdno, najbližje ne-
gozdne površine so oddaljene okrog 400 m. Cemprini
rastejo v dveh skupinah po dva. Debelejša osebka ra-
steta skupaj (št. 13, 14), tanjša skupaj (Preglednica 2).
Cemprini so od ceste oddaljeni približno 250 m in od
lovske koče približno 300 m (Slika 5).
Razdalje med osebki cemprina na obeh raziskoval-
nih objektih so prikazane na slikah 4 in 6, in sicer od
zahoda proti vzhodu (pod Krnesom) oz. od jugozaho-
da proti severovzhodu (pri Beli peči). Razdalja med
najbolj zahodnim cemprinom in njemu najbližjim
cemprinom v smeri vzhod pod Krnesom znaša 43 m
itd. Pod Krnesom se najbolj zahodni drevesi in osebek
mladja nahajajo severno pod grebenom, drugi cempri-
ni so na grebenu. Razdalje so zelo neenakomerne. Po-
nekod lahko govorimo o šopih 2 ali 3 dreves (npr. raz-
dalje med 3 osebki 0,5–4 m oz. 1–4 m).
3.2 Dendrometrične značilnosti cemprinov
Rezultati rekognosciranja cemprinov na proučevanih
lokacijah Smrekovca z napravo GPS, značilnosti posa-
Slika 2: Nahajališči cemprina glede na vrsto tal (Pedološka karta ..., 2007)
Figure 2: Swiss stone pine sites regarding soil (Pedološka karta ..., 2007)
3 R EZULTATI
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
76 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
Slika 4: Shematski prikaz razdalj med cemprini pod Krnesom od Z proti V (m); osebek mladja je prikazan s pomanjšanim
simbolom, črta ponazarja linijo grebena
Figure 4: Scheme of the distances between Swiss stone pines below the Krnes from W to E (m); small simbol presents the seed-
ling, line indicates the ridge
Slika 3: Lokacije cemprinov pod Krnesom (Digitalni ortofoto …, 2016)
Figure 3: Locations of Swiss stone pines below the Krnes (Digitalni ortofoto …, 2016)
meznih dreves in njihovi dendrometrični podatki so
prikazani v Preglednici 2. Nadmorske višine so dolo-
čene z ročno napravo GPS, zato lahko prihaja do od-
stopanj. Ujemajo se s podatki o nadmorskih višinah
sestojev v gozdnogospodarskih načrtih (Gozdnogo-
spodarski načrt …, 2012).
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
77
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
Slika 5: Lokacije cemprinov pri Beli peči (Digitalni ortofoto …, 2016)
Figure 5: Locations of Swiss stone pines near the Bela Peč (Digitalni ortofoto …, 2016)
Slika 6: Shematski prikaz razdalj med cemprini pri Beli peči od JZ proti SV (m)
Figure 6: Scheme of the distances between Swiss stone pines near the Bela Peč from SW to NE (m)
Preglednica 2: Lokacije cemprinov s koordinatami GPS in nadmorskimi višinami na proučevanih lokacijah v pogorju
Smrekovca in njihove dendrometrične značilnosti
Table 2: Locations of Swiss stone pines with GPS coordinates and heights above sea level on the sites studied in the
Smrekovec massif and their dendrometrical characteristics
Nahajališče Zap.
št.
GKY GKX Nadmorska
višina (m)
Prsni
obseg
debla (c m)
Prsni
premer
(cm)
Višina
(m)
Opombe
15490387 5141906 1525 79 25,1 10,5 najvišji cemprin v sestoju na rastišču
pod Krnesom
25490381 5141904 1517 82 26,1 8,0 več kot 10 storžev
35490379 514190 4 1505 0,21 osebek mladja
45490380 5141898 1518 45
47
14, 3
15,0 3,5 2 debli, odlomljen vrh (prib. 2,5 m)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
78 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
pod Krnesom
55490372 5141899 1516
116
68
44
36,9
21,6
14,0 9,0
3 debla, obseg enotnega debla 0,5 m od
tal znaša 170 cm, najdebelejši cemprin
v sestoju na rastišču pod Krnesom, do
10 storžev
65490368 5141898 1509 72
34
22,9
10,8 7,5 2 debli
75490367 5141904 1511 18 5,7 3,0
85490287 5141894 1534 49 15,6 9,0
95490283 514189 6 1533 32 10,2 6,0 1 deblo, 3 suhi odganjki
10 5490275 51418 89 1460 76 24,4 9,0 prevrnjen
11 5490248 5141993 1465 40 12,7 4,5 polomljen vrh
12 5490211 5141922 1487 55 16,5 8,5 polomljen na višini 4 m; upoštevamo
celotno višino osebka pred poškodbo
pri Beli peči
13 5484623 5142896 1470 161 51,2 18,5 dva vrha, najdebelejši in najvišji
cemprin na rastišču pri Beli peči
14 5484620 5142891 1468 114 36,3 18,0
15 5484596 5142862 1470 70 22,3 9,5 odlomljen vrh
16 5484601 5142859 1464 80 25,5 14,0
Sliki 7 in 8: Cemprini na nahajališčih pod Krnesom (levo) in pri Beli peči na Smrekovcu (desno) (Foto: G. Božič, 4. 9. 2013)
Pictures 7 and 8: Swiss stone pines at sites below Mount Krnes (left) and near Mount Bela Peč in the Smrekovec massif (right)
(Photo: G. Božič, 4. 9. 2013)
Cemprini pri Beli peči so višji in debelejši. Povpre-
čen prsni premer cemprinov pri Beli peči je 33,8 cm,
pod Krnesom pa 19,3 cm. Za podatek o prsnem preme-
ru pri večdebelnih drevesih smo upoštevali prsni pre-
mer najdebelejšega debla. Povprečna višina cemprinov
pri Beli peči je 16 m, pod Krnesom pa 7 m, in porazde-
litev drevesnih višin pod Krnesom je bliže normalni.
Pomladka in visokih dreves je malo, medtem ko pri
Beli peči pomladka sploh ni in je več visokih dreves.
Najvišji cemprin je visok 18,5 m in je hkrati tudi najde-
belejši, njegov prsni premer znaša 51 cm.
V sestoju pod Krnesom ni opazen trend večje viši-
ne pri večjem prsnem premeru. Najvišji cemprin pod
Krnesom je visok 10,5 m in ni najdebelejši cemprin v
sestoju. Cemprini pod Krnesom so tanjši (polovica jih
ima prsni premer pod 17,5 cm; mediana kot srednja
vrednost). Do razlik lahko prihaja tudi zato, ker so v
sestoju osebki s poškodovanimi vrhovi in smo izmerili
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
79
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
manjše višine, npr. pri cemprinih št. 4 (tudi poškodo-
van v sezoni 2013/2014) in št. 11 (Preglednica 2).
Kar 36,4 % vseh odraslih osebkov cemprinov pod
Krnesom dosega v višino od 8,5 m do 9 m s premeri
debel na prsni višini od 15,6 do 36,9 cm, medtem ko je
na nahajališču pri Beli peči tako visok en osebek s prs-
nim premerom 22,3 cm in odlomljenim vrhom. Oseb-
ki na gozdnem robu ob frati imajo v povprečju večje
prsne premere (18,6 cm) kot osebka, ki se nahajata v
gozdnem sestoju pod Krnesom (15,1 cm). Oba cempri-
na v sestoju (št. 11 in 12) imata polomljena vrhova.
3.4 Zdravstveno stanje
Med poškodbe cemprinov smo uvrstili polomljen vrh,
večvrhatost in prevrnjenost. Poškodbe so najverjetneje
posledica abiotskih dejavnikov (snegolom, žledolom,
vetrolom). Delež poškodovanih dreves pri Beli peči je
Slika 9: Višina in prsni premer cemprinov na nahajališčih pod Krnesom in pri Beli peči
Figure 9: Swiss stone pines’ height and breast diameter at sites below Krnes and near Bela Peč
50 %, pod Krnesom pa 36 %, pri čemer velja opozoriti,
da so bili tu kar trije osebki poškodovani pozimi
2013/2014, ko je Slovenijo močno prizadel žled.
Na polomljenem cemprinu se je poleti 2014 pojavil
veliki macesnov lubadar (Ips cembrae). Gre za sekun-
darnega parazita, ki napada oslabljeno in poškodova-
Slika 10: Poškodovanost cemprinov zaradi abiotskih
dejavnikov na območju Smrekovca
Figure 10: Swiss stone pines injuries caused by abiotic
factors in the Smrekovec massif
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
80 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
no drevje (J 2014). Analize vzorcev polomljenega
cemprina so pokazale, da je na njem prisoten tudi mali
smrekov ličar (Hylurgops palliatus), prav tako sekun-
darni parazit (D G 2015).
Slika 11: Prevrnjeni cemprin (št. 10) pod Krnesom, 2. 7. 2014 (Foto: U. Marolt)
Figure 11: Overthrown Swiss stone pine tree (no. 10) below Krnes, 2. 7. 2014 (Photo: U. Marolt)
Sliki 12 in 13: Polomljen cemprin (št. 12) pod Krnesom, 2. 7. 2014 (levo) in vzdolžni zvezdasti rovni sistem vrste velikega mac-
esnovega lubadarja (Ips cembrae) na njem, 30. 10. 2014 (desno) (Foto: U. Marolt)
Figures 12 and 13: Broken Swiss stone pine (no. 12) below the Krnes, 2. 7. 2014 (left) and longitudinal star-like gallery system of
the large larch bark beetle (Ips cembrae) on the same tree, 30. 10. 2014 (right) (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
81
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.5 Starost dreves
Preglednica 3: Starost dveh poškodovanih cemprinov pod Krnesom
Table 3: Age of the two injured Swiss stone pines below the Krnes
Zap. št. Socialni
položaj
Utesnjenost
krošnje
Premer debla na višini
0,2 oz. 0,3 m (cm)
Prsni premer
(cm)
Št. branik na
višini 1,3 m
Povprečni debelinski
prirastek (mm/leto)
Ocenjena starost
(let)
10 4 2 29, 2 (0,2) 24,4 62 1,97 76
12 4 3 22,3 (0,3) 16,5 66 1,25 91
Na višini 1,3 m smo zabeležili 62 oz. 66 branik, pri
čemer pri prvem osebku, ki je starejši od 62 let, zaradi
nesimetrične oblike debla nismo uspeli zadeti stržena.
Drevesi se v prsnih premerih razlikujeta za 7,9 cm, pri
čemer je debelejše drevo raslo na gozdnem robu v bolj-
ših svetlobnih razmerah (manjša utesnjenost krošnje).
Osebek s 66 branikami v višini prsnega premera je vi-
šino 1,3 m dosegel leta 1947. Cemprini do višine prsne-
ga premera rastejo do 30 let (U, G & B
2004), kar pomeni, da je osebek lahko precej starejši.
Starost obeh osebkov na višini debla 0,2 m oz. 0,3 m
smo določili s pomočjo povprečnih letnih debelinskih
prirastkov, ki smo ju izračunali na prsnih višinah.
Osebek, ki je uspeval na gozdnem robu, je imel večji
povprečni debelinski prirastek (1,97 mm/leto) kot ose-
bek v sestoju (1,25 mm/leto); upoštevamo priraščanje
polmera drevesa. Izračunana starost osebka na goz-
dnem robu na višini debla 0,2 m je 74 let, osebka v se-
stoju na višini debla 0,3 m pa 84 let. Ob predpostavki,
da je drevo enakomerno priraščalo tudi od vznika do
višine 0,2 m oz. 0,3 m, je osebek, ki smo ga vzorčili na
gozdnem robu, še 2 leti starejši, osebek, ki smo ga vzor-
čili v sestoju, pa 7 let. Ocenjena starost dveh vzorčenih
cemprinov pod Krnesom je 76 let (drevo na gozdnem
robu) in 91 let (drevo v sestoju).
Sliki 14 in 15: Osebek mladja cemprina pod Krnesom (Foto: U. Marolt)
Figures 14 and 15: Swiss stone pine seedling below the Krnes (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
82 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
3.6 Pomlajevanje
Storže smo poleti 2014 opazili na dveh drevesih pod
Krnesom. En osebek je imel več kot 10 storžev, na goz-
dnem pobočju 6 m severno pod njim smo našli tudi
edini osebek mladja. Drugi osebek (najdebelejši, s
tremi debli) je imel do 10 storžev. Drevesi sta med seboj
oddaljeni 10 m. Jeseni 2014 nismo več opazili storžev.
Verjetno so jih odnesle ptice. Na območju je zabeleže-
na prisotnost krekovta (Nucifraga caryocatactes)
(M 2014), ki ima zelo pomembno vlogo pri razšir-
janju semen cemprina (M s sodelavci 2016). Pri
Beli peči znakov pomlajevanja nismo opazili.
3.7 Druge rastlinske vrste na preučevanih
rastiščih cemprina
Pod Krnesom smo v podrasti zabeležili borovnico (Va-
ccinium myrtillus) in gozdno šašulico (Calamagrostis
arundinacea), ki prevladujeta po pokrovnosti. Pojavlja
se gozdna bekica (Luzula sylvatica ssp. sylvatica), zna-
čilnica združbe Luzulo sylvaticae-Piceetum. Prisotni so
še brusnica (Vaccinium vitis-idaea), alpski planinšček
(Homogyne alpina) in zajčja deteljica (Oxalis acetosel-
la), od praprotnic glistovnica (Dryopteris sp.) in lisičjak
(Lycopodium sp.) ter mah Polytrichum sp. V grmovni
plasti se pojavlja siva jelša (Alnus incana (L.) Moench).
V drevesni plasti prevladuje smreka (Picea abies (L .)
Karst.). Opazili smo eno bukev (Fagus sylvatica L.) in
eno jerebiko (Sorbus aucuparia L.).
Pri Beli peči je v drevesni plasti več bukve kot pod
Krnesom, a prevladuje smreka. Primešana je še nava-
dna jelka (Abies alba Mill). V podrasti na vršnem delu
prevladujeta borovnica in šašulica (Calamagrostis sp.),
na strmem pobočju podrasti skorajda ni. Zasledili smo
gozdno bekico, zajčjo deteljico, alpskega planinščka in
glistovnico.
Vrstna pestrost je na obeh nahajališčih zelo majh-
na. Pod Krnesom in na manj strmih mestih pri Beli
peči je pokrovnost podrasti 100 %, na strmejših in
skalnatih tleh pri Beli peči podrasti skoraj ni.
4 RAZPRAVA
K & B (1999) opozarjata, da ne moremo zane-
sljivo ugotoviti, ali je cemprin v Sloveniji samonikla
vrsta. V Sloveniji je gozdna meja zaradi vpliva človeka
(paša) znižana za 100–200 m, ravno v tem pasu ob
zgornji gozdni meji bi lahko samoniklo uspeval cem-
prin. Kot domnevno avtohtoni nahajališči navajata
preučevani rastišči v pogorju Smrekovca in pri tem
omenjata 13 cemprinov pod Krnesom s prsnimi pre-
meri od 2 do 25 cm in 6 cemprinov pri Beli peči s pr-
snimi premeri od 4 do 43 cm, ki bi lahko bili potomci
samoniklih osebkov. Njuni podatki izvirajo iz ustnega
vira lokalnih gozdarjev iz druge polovice devetdesetih
let prejšnjega stoletja. Stanje se je v tem času morda
spremenilo, lahko je razlika tudi v načinu štetja (več-
debelna drevesa).
V naši raziskavi smo na obeh znanih rastiščih za-
beležili skupaj 16 osebkov cemprina, 12 pod Krnesom
in 4 pri Beli peči. Cemprini pod Krnesom so visoki od
3 m do 10,5 m, v povprečju 7 m (osebek mladja v pri-
kazu dendrometričnih podatkov ni upoštevan) s pre-
meri debel na prsni višini od 5,7 cm do 36,9 cm, v pov-
prečju 19,3 cm. Cemprini pri Beli peči dosegajo v viši-
no od 9,5 m do 18,5 m, v povprečju 15 m s premeri
debel na prsni višini od 22,3 cm do 51,2 cm, v povpre-
čju 33,8 cm. Raznolika debelinska struktura nakazuje,
da so drevesa različno stara. V primeru saditve bi pri-
čakovali bolj homogeno debelinsko strukturo. Izrazita
je razlika med osebki obeh nahajališč v višini in prsnih
premerih. Pri Beli peči so cemprini v povprečju višji in
debelejši, zato domnevamo, da so v povprečju tudi sta-
rejši. Za dokaz bi bilo treba poseči po metodi izvrtkov,
ki je destruktivna in nezaželena.
V prid avtohtonosti cemprina v Sloveniji govori
dejstvo, da so cemprini pod Krnesom zmožni repro-
dukcije. Imajo storže in kalivo seme, kar dokazuje
najdba pomladka. Pomlajevanje lahko kaže na daljšo
prisotnost vrste v prostoru. Razmere za kaljenje in rast
so zelo otežene, saj prevladuje gosta podrast z borovni-
co in travami. Lahko domnevamo, da bi bili tudi sajeni
cemprini zmožni reprodukcije. Travnate površine ob
robu sestoja pod Krnesom se imenujejo Jedlovške frate.
Izraz frata pomeni poseko, krčevino (Slovar slovenske-
ga …, 2014). Pričakovali bi, da bo cemprin uspeval na
travniku, saj je pionirska in svetloljubna vrsta. Vendar
travišče kosijo in morda s tem preprečujejo uspevanje
cemprina.
Ocene starosti kažejo, da obstajajo razlike v staro-
sti med osebki na gozdnem robu in v sestoju pod Krne-
som. Kljub podobni drevesni višini (8,5 m in 9 m) ter
podobni starosti obeh vzorčenih dreves na višini debla
1,3 m (66 in 62 let), je bilo drevo z manjšim prsnim
premerom (16,5 cm), ki je uspevalo v sestoju s smreko,
15 let starejše od drevesa z večjim prsnim premerom
(24,4 cm), ki je uspevalo na robu gozda. Ocenjeni sta-
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
83
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
rosti obeh analiziranih dreves sta 91 let in 76 let. V
prvih opisnih listih za območje Smrekovca (Gospodar-
ski načrt …, 1962) cemprini niso omenjeni, čeprav bi
glede na ugotovljeno starost tam že morali rasti. Lahko
so jih spregledali ali niso dosegali merskega praga. V
primeru saditve bi morda lahko našli zapise v kroni-
kah za obdobje pred prvo polno premerbo (npr. grof
Thurn; 1867–1915), vendar arhivi niso urejeni.
V bližini raziskovalnih objektov, na nadmorski vi-
šini 1060 m, je bil posajen cemprin na Pudgarskem.
Nahajal se je pred nekdanjo logarnico, zdaj kmečkim
poslopjem, in dosegel največje dimenzije med cempri-
ni na Smrekovcu. Po besedah domačinov je večkrat
obrodil (Mlinšek, 2013). Podatka, kdaj so ga posadili,
nimamo. Cemprin je bil že leta 2012 in 2013 zelo slabo
vitalen, leta 2014 se je posušil in so ga v jeseni posekali.
Na višini debla 2 m od tal smo ob poseku našteli 75
branik. Njegova starost ne odstopa veliko od starosti
cemprinov pod Krnesom, kar pomeni, da cemprini
pod Krnesom niso potomci tistega na Pudgarskem.
Lahko bi bili sajeni v istem času oz. iz istih nasadov. Z
genetskimi analizami bi lahko preverili, ali obstajajo
med cemprini pod Krnesom in osebkom s Pudgarske-
ga sorodstvene povezave.
Presenetljiva je razporeditev osebkov pod Krne-
som. Ti se nahajajo v liniji, ki poteka po grebenu ter po
meji med gozdnim in kmetijskim zemljiščem oz. frato.
Hkrati je to meja med GGO Slovenj Gradec in GGO
Nazarje ter deželna meja med Koroško in Štajersko. Na
drevesa cemprina je bila nekoč pritrjena žična ograja.
Č (2013) je dejal, da so bore tradicionalno sadili ob
pašnikih zaradi značilnosti koreninskega sistema, saj
utrjujejo tla in preprečujejo erozijo. Linijska razporedi-
tev bi lahko bila posledica saditve. A od 11 odraslih
osebkov se najzahodnejša 2 ne nahajata na grebenu,
temveč na strmem severnem pobočju približno 50 m
pod grebenom. Na severni strani, 6 m od grebena in
pod osebkom s storži, je tudi osebek mladja, kar kaže
na to, da bi se na tak način lahko zasejali tudi omenjeni
drevesi pod grebenom. V primeru saditve bi po drugi
strani morda pričakovali enakomernejše razdalje med
osebki. Verjetno dreves ne bi posadili tako na gosto, kot
so ponekod (razdalje do 4 m), saj gre za svetloljubno
vrsto. Do linijske razporeditve bi lahko prišlo tudi po
naravni poti, npr. pri vzniku večjega števila mladic ob
odmrlem cemprinu (Z 2015). Tradicionalna
košnja frate južno na grebenu bi lahko omogočala ugo-
dne svetlobne razmere za vrste ob gozdnem robu. Seme
cemprina bi morda lahko tja sistematično zanesli ptiči,
saj so snežne razmere ugodnejše kot na severni strani.
Cemprini se nahajajo v skupinah, kar je značilno za ra-
znašanje semen s ptiči. L & T (1985)
ugotavljata, da mnogokrat pride do pojava večdebelnih
borov, ker ptiči odlagajo skupine semen. Debla v šopu
se v tem primeru genetsko razlikujejo med seboj, saj
zrastejo iz različnih semen. Dejavnost ptic tako močno
Sliki 16 in 17: Košnja frate, ob kateri uspevajo cemprini pod Krnesom (levo) in sledovi žične ograje na cemprinu pod Krnesom,
ob deželni meji med Koroško in Štajersko (desno) (Foto: U. Marolt)
Figures 16 and 17: Mowing grassland along the Swiss stone pine site below the Krnes (left) and traces of wire fence on the Swiss
stone pine below the Krnes at the regional border between Koroška and Štajerska (right) (Photo: U. Marolt)
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
84 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
vpliva na porazdelitev dreves v populaciji in na sam
videz drevesa. Smotrno bi bilo preučiti sorodnost med
posameznimi debli cemprinov pod Krnesom, saj imata
dva osebka po dve debli in en osebek tri. Če bi bila
debla genetsko različna, bi to lahko nakazovalo avtoh-
tonost cemprina pod Krnesom. Ptice krekovti (Nuci-
fraga caryocatactes) jeseni poberejo zrelo in s hranili
bogato seme cemprina ter ga zakopljejo nekaj centime-
trov pod zemljo. Ta skrivališča predstavljajo zaloge
hrane pozimi in spomladi. Če bi semena cemprina pri-
nesle in zakopale ptice, bi pričakovali, da bi bili prime-
šani tudi drugje v pogorju, ne le na dveh lokacijah.
Nekateri cemprini pod Krnesom bi morda lahko
bili potomci cemprinov pri Beli peči, saj sta nahajališči
med seboj oddaljeni približno 5 km, krekovt pa prena-
ša seme do 15 km daleč (U, G & B
2004). Ker o nahajališču pri Beli peči ne vemo veliko,
domnevamo, da se odgovor o morebitni avtohtonosti
cemprina pri nas skriva prav na tej lokaciji in v genet-
ski povezanosti osebkov z obeh lokacij. Raziskati je
treba tudi genetsko sorodnost z najbližjimi avtohtoni-
mi cemprini, ki se nahajajo na severni, avstrijski strani
Pece. Od rastišč v pogorju Smrekovca so oddaljeni pri-
bližno 8 (Bela peč) oz. 13 km (Krnes). Med rastiščem
cemprina pod Peco in rastiščema na Smrekovcu je ve-
lika razlika v sestavi rastlinske združbe. Vrstna pe-
strost je na Smrekovcu izrazito manjša, nekatere ra-
stlinske vrste so rastiščema skupne (M 2015).
Velika poškodovanost cemprinov na območju Kr-
nesa in Bele peči zaradi abiotskih dejavnikov lahko
nakazuje, da gre za robno naravno populacijo cempri-
na ali pa so uporabili rastiščnim razmeram neprilago-
jen gozdni reprodukcijski material v primeru saditve.
Cemprini na Smrekovcu so na vzhodni meji Alp in bi
kot robna populacija lahko bili fitogeografsko ogrože-
ni (Z  2015). Zavrnemo lahko argument v prid
avtohtonosti, da sta rastišči težko oz. manj dostopni
(K & B 1999, Z s sodelavci 2011), saj
se v razdalji do 300 m na obeh lokacijah nahajata lo-
vski koči, do katerih vodita cesti.
Če strnemo, v prid avtohtonosti cemprina kažejo
naslednje ugotovitve:
- bližina naravnih nahajališč cemprina pod Peco;
- nekdanje samoniklo pojavljanje cemprina v Slo-
veniji;
- primerna geološka podlaga in tla v pogorju Smre-
kovca, rastišči sta tudi vegetacijsko in klimatsko
primerni;
- zmožnost naravnega pomlajevanja;
- številne poškodbe drevja lahko kažejo na otežene
razmere, značilne za robno rastišče;
- možna nasemenitev s ptiči (cemprini se pojavlja-
jo v skupinah, večdebelnost, krekovt je prisoten);
- skupinska razporeditev ob gozdnem robu, kjer so
ugodnejše razmere za rast kot v sestoju;
- različna starost vzorčenih osebkov cemprina (76
in 91 let);
- ni znanih zapisov o saditvi.
Proti avtohtonosti kažejo naslednje ugotovitve:
- linijska razporeditev 9 od 12 osebkov pod Krne-
som, linija poteka po grebenu ob deželni meji in
kmetijski površini, na cemprine je bila namešče-
na žična ograja, osebki, ki izstopajo iz linije, so se
morda zasejali s prvotno sajenih dreves;
- prisotnost cemprina na samo dveh nahajališčih,
ki se rastiščno ne razlikujeta od okoliških, in
majhna številčnost obeh populacij;
- odsotnost številčnejšega pomladka, ki bi kazal na
omogočanje kontinuiranega vzdrževanja popu-
lacije;
- majhna verjetnost, da bi ptiči semena koncentri-
rano zanesli samo na dve razmeroma omejeni
nahajališči;
- v bližini, na Pudgarskem, je bil cemprin posajen,
njegova starost ne odstopa veliko od ugotovljenih
starosti dveh dreves pod Krnesom;
- številne poškodbe cemprinov lahko kažejo na
uporabo neprilagojenega gozdnega reprodukcij-
skega materiala v primeru saditve.
Z najdbo pomladka smo pokazali, da se cemprin v
Sloveniji lahko naravno pomlajuje, a vprašanje je, ali en
osebek mladja pomeni, da se populacija naravno obna-
vlja. Za vzdrževanje populacije počasi rastoče in malo-
številne vrste, kot je cemprin, bi to morda z vidika dalj-
šega časovnega obdobja in glede na problem zarasti
zadoščalo. Pomanjkanje pomladka je sicer značilno za
številne sestoje cemprina v Evropi, kar kratkoročno
vodi v izgubo genskih informacij, dolgoročno pa v izu-
mrtje populacije (U, G & B 2004). Naj-
denemu osebku mladja je treba zagotoviti ograjo, ki bi
ga zaščitila pred objedanjem divjadi. Z nadaljnjim
ukrepanjem bi osebku mladja lahko zagotovili boljše
razmere za rast. Predlagamo odstranitev konkurentov
(borovnica, trave, smreka) v neposredni bližini osebka
s čiščenjem in redčenjem. Ker nekatera drevesa obrodi-
jo, je treba zagotoviti tla, primerna za klitje. Tla so gosto
porasla s podrastjo, zato bi bilo smiselno zaplate podra-
sti odstraniti. To lahko najprej storimo v obliki manjših
raziskovalnih ploskev, npr. velikosti 1 m2. V primeru,
da bi se cemprin na njih uspešneje pomlajeval, bi lahko
število zaplat ali velikost posamezne zaplate povečali.
Zaplate bi bilo najbolje osnovati v semenskih letih.
K & B (1999) predlagata, da bi poskusili s
saditvijo cemprina na območjih, kjer se je pojavljal kot
samonikla vrsta, kar vključuje tudi območje Smrekov-
ca. Vnesena drevesa bi služila kot osnova pri naravnem
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
85
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
vračanju gozdne meje na nekdanjo nadmorsko višino.
Menimo, da je bistvena zaščita gozdnega genskega
vira, zato bi v primeru saditve morali uporabiti ustre-
zen gozdni reprodukcijski material. Če bi se izkazalo,
da so cemprini na Smrekovcu avtohtoni, je treba za za-
ščito njihovega genofonda osnovati živi arhiv oz. ex
situ gensko banko s cepljenjem smrekovškega cempri-
na na podlago drugih borov.
5 ZAKLJUČKI
V Sloveniji sta dve domnevno avtohtoni nahajališči
cemprina, obe v pogorju Smrekovca: pod Krnesom in
pri Beli peči. Skupno število živečih cemprinov je 15.
Pod Krnesom jih je 11 (od teh eno prevrnjeno, a živo),
pri Beli peči so 4, torej govorimo o dveh skupinah cem-
prina in ne o sestojih cemprina.
V preučevanih gozdnih sestojih v drevesni plasti
prevladuje smreka, pri Beli peči sta primešana bukev
in jelka. Združbi obeh nahajališč sta opredeljeni kot
smrekovje z gozdno bekico (Luzulo sylvaticae-Picee-
tum), a je treba opraviti še fitocenološke analize. Cem-
prini pri Beli peči so v povprečju višji, debelejši in
lahko tudi starejši. Starost cemprinov pod Krnesom, ki
smo jima odvzeli izvrtke, je 76 in 91 let oz. na višini
debla 1,3 m 62 in 66 let.
Na dveh osebkih cemprina pod Krnesom smo
opazili storže, našli smo tudi osebek mladja. Treba je
zagotoviti tla, primerna za klitje, in sicer z odstranitvi-
jo zarasti (trave in borovnica). To lahko najprej stori-
mo v obliki manjših raziskovalnih ploskev – zaplat. V
primeru, da bi se cemprin na njih uspešneje pomlaje-
val, bi lahko število ploskev ali velikost posamezne
ploskve povečali. Predlagamo odstranitev konkuren-
tov cemprinom z utesnjenimi krošnjami in zavarova-
nje osebka mladja z ograjo.
Primerjava rezultatov s podatki v aktualnih Nara-
vovarstvenih smernicah (2001) o nahajališču pod Kr-
nesom je pokazala, da vsebujejo smernice pomanjklji-
ve oz. netočne podatke. Treba jih je dopolniti z novimi
podatki o številu dreves in obsegu najdebelejšega oseb-
ka ter dodati podatek, da drevje obrodi in da je seme
kalivo, kar dokazuje osebek mladja.
Vprašanja, ali je cemprin v Sloveniji samonikla ali
vnesena drevesna vrsta, nismo ne potrdili, ne ovrgli.
Vprašanje ostaja za zdaj brez jasnega odgovora, saj na-
šteti argumenti govorijo v prid tako ene kot druge mo-
žnosti. Najpomembnejši argument proti samoniklosti
cemprina pod Krnesom je lahko razporeditev 9 oseb-
kov ob deželni meji in frati. O cemprinih pri Beli peči
imamo premalo podatkov. Morda predstavljajo cem-
prini na Smrekovcu avtohtono robno populacijo na
skrajnem vzhodnem robu Alp.
Treba je opraviti dodatne raziskave (fitocenološke,
genetske, dendrokronološke, pedološke in palinolo-
ške), ki bi lahko pomagale pojasniti izvor cemprina.
Seveda obstaja možnost, da tudi s pomočjo naštetih
raziskav ne bo mogoče dobiti povsem zanesljivega od-
govora o izvoru cemprina v Sloveniji.
Ne glede na avtohtonost moramo cemprine ohra-
njati in s tem zagotavljati večjo vrstno pestrost, kar je
samo po sebi vrednota. Cemprini v pogorju Smrekov-
ca naj tudi v prihodnje obdržijo status dendrološke na-
ravne vrednote. Če bi se izkazalo, da so vendarle av-
tohtoni, jih je nujno treba zavarovati kot dendrološki
naravni spomenik. Območje bi lahko uvrstili v gozdni
genski rezervat.
6 SUMMARY
The Swiss stone pine (Pinus cembra L.) in Slovenia is
classified as an autochthonous tree species. The only
two Swiss stone pine sites in Slovenia can be found in
the Smrekovec massif: below Mount Krnes and near
Mount Bela Peč. The two groups are considered to
occur natively, with heterogeneous diameter structure
and difficult access to the sites confirming this state-
ment (Z  et al. 2011). The two sites are poten-
tially home to marginal populations of the Swiss stone
pine on the edge of its natural range in the easternmost
part of the Alps in Slovenia.
In our study we documented the state of both
groups of Swiss stone pines. The exact locations of in-
dividual trees were determined using a GPS device.
The trees were measured and inspected in terms of
health, and distances were calculated between the clos-
est neighbouring trees. In addition, the age of two in-
dividuals was determined by increment boring and
there were signs of rejuvenation. The two sites and the
locations of individual Swiss stone pines in the Smrek-
ovec massif are indicated on bedrock and soil maps
while the locations of individual Swiss stone pines are
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
86 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
presented on ortophoto images. A total of 12 Swiss
stone pines were found to grow below Mount Krnes
and another 4 near Mount Bela Peč. The latter group of
stone pines have greater mean diameters and heights
and are probably older than the Krnes group of stone
pines. The estimated ages of two trees from below
Mount Krnes are 76 and 91 years. The individual
growing on the edge of the forest has a mean annual
increment of 1.97 mm, while the other one growing
inside the forest has a mean annual increment of 1.25
mm. The individuals sampled below Mount Krnes are
injured and will probably die. A Swiss stone pine seed-
ling was found below Mount Krnes and cones could be
observed on two individuals. Germinating and grow-
ing conditions are aggravated by dense undergrowth
of bilberries and grasses. We propose their removal on
a few patches in order to study the presence of Swiss
stone pine seedlings.
Based on the collected data we can neither con-
firm nor deny the autochthonism of the Swiss stone
pine in the Smrekovec massif. The conclusions in sup-
port of autochthonism are: autochthonous sites of the
Swiss stone pine under Mount Peca in Austria are
nearby and in reach of the nutcracker (Nucifraga cari-
ocatactes); previous autochthonous appearance of the
Swiss stone pine in Slovenia (M et al. 2016); suit-
able bedrock and soil, the sites are also suitable in
terms of vegetation and climate; ability of natural reju-
venation; numerous tree injuries could indicate diffi-
cult conditions typical for the edge of the natural range
of the species; possible seed dispersal by birds (trees
form groups, multiple trunks, the nutcracker is pres-
ent); group formations could be observed on the edge
of the forest where growing conditions are better than
in the stand; heterogeneous ages of the two sampled
individuals; there are no planting records. The conclu-
sions against autochthonism are: distribution of nine
individuals out of twelve below Mount Krnes in a line
on the ridge along the regional border and agricultural
area; presence of the Swiss stone pine on only two loca-
tions with similar vegetation compared to the sur-
rounding forest and a small number of trees in both
populations; absence of more seedlings that would
show continual maintenance of population; small
probability that birds would bring seeds in a concen-
trated way to only two relatively limited locations; the
Swiss stone pine was planted at nearby Pudgarsko and
its age does not differ much from the estimated ages of
the two individuals below Mount Krnes; numerous in-
juries of Swiss stone pines could be a result of an unim-
proved forest reproductive material used in case of
planting; access to the sites is not difficult since there
are a lodge and a road only 300 m away.
The question of whether the Swiss stone pine is
autochthonous to Slovenia or an introduced tree spe-
cies does not yet have a clear answer since there are
arguments in favour of both possibilities. Additional
studies are required (phytochenological, genetic, den-
drochronological, pedological and palynological) to
help us explain the origin of the Swiss stone pine. Al-
though the problem of autochthonism has not been
completely solved, we must preserve the Swiss stone
pine and thus assure greater variety of species, which is
a valuable goal in itself. The Swiss stone pines of the
Smrekovec massif must retain their status as a dendro-
logical site of natural interest. If it transpires that they
are in fact autochthonous, they must be protected as a
dendrological natural monument.
ZAHVALA  ACKNOWLEDGEMENTS
Prispevek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega
projekta V4-1616, ki ga financirata Javna agencija za
raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za kmeti-
jstvo, gozdarstvo in prehrano, ter programskih skupin
P4-0107 in P4-0059, in z uporabo podatkov, prido-
bljenih v okviru javne gozdarske službe. Zahvaljujemo
se zaposlenim na Zavodu za gozdove Slovenije, OE
Slovenj Gradec in KE Črna na Koroškem. Hvala vsem
sodelujočim z Gozdarskega inštituta Slovenije,
Biotehniške fakultete, Naravoslovnotehniške fakultete
in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so
prispevali znanje s svojih področij, da smo lahko čim
bolj natančno predstavili stanje cemprina v pogorju
Smrekovca. K temu so pripomogli: dr. Metka Cu-
liberg, dr. Miran Čas, Milan Golob, dr. Maarten De
Groot, prof. dr. Dušan Jurc, prof. dr. Maja Jurc, prof.
dr. Hojka Kraigher, Robert Kranjc, prof. dr. Tom
Levanič, dr. Aleksander Marinšek, Marija Rožen,
prof. dr. Nina Zupančič in akademik dr. Mitja
Zupančič. Hvala vodstvu centralne enote Zavoda za
gozdove Slovenije za posredovanje njihovih kartograf-
skih podatkov.
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
87
FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
LITERATURA  REFERENCES
B, R., 2012: Drevesne vrste na Slovenskem. Druga dopolnjena izdaja. Ljubljana.
C G., E. W & J. S-M-A, 2017: Chorological maps for the main European woody species.
Data in Brief 12: 662-666, DOI: 10.1016/j.dib.2017.05.007.
C, M., 2004: Charcoal and pollen analyses of sediments from Potočka Zijalka (Slovenia). V: Pacher, M. (ur.),
V. Pohar, (ur.) & G. Rabeder (ur.): Potočka Zijalka: palaeontological and archaeological results of the campaigns
19972000. Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie der Wissen-
schaften (Wien) 13: 43–45.
C, M., 2007: Paleobotanične raziskave v Divjih babah I. V: Turk I. (ur.): Divje babe I.: paleolitsko najdišče
mlajšega pleistocena v Sloveniji. Del 1 Geologija in paleontologija. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba
ZRC (Ljubljana): 167–184.
Č, M., 2013: Bori ob kmetijskih površinah. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo . Ljubljana
(osebni vir, september, 2013).
D G, M., 2015: Entomološke raziskave vzorcev cemprina. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo
gozdov, Ljubljana (osebni vir, januar 2015).
DIGITALNI ortofoto načrti 025, 2016. Geodetska uprava republike Slovenije. Ljubljana.
G, A., L. M, M. L , S. D. M, O. R & C. C, 2009: The effect of fire
frequency on local cembra pine populations. Ecology, 90, 2: 476–486.
GOSPODARSKI načrt enote družbenih gozdov Črna - Smrekovec 1962–1971, 1962. Zavod za gozdove Slovenije,
Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
GOZDNOGOSPODARSKI načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020, 2011. Zavod za gozdove
Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
GOZDNOGOSPODARSKI načrt gozdnogospodarske enote Črna - Smrekovec 2012–2020, 2012. Zavod za gozdove
Slovenije, območna enota Slovenj Gradec. Slovenj Gradec.
G F., M. R & G. G. V, 2009: Gradual decline in genetic diversity in Swiss stone pine popula-
tions (Pinus cembra) across Switzerland suggests postglacial re-colonization into the Alps from a common eastern
glacial refugium. Botanica Helvetica 119: 13–22, DOI: 10.1007/s00035-009-0052-6.
J, M., 2014: Ips cembrae. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive
gozdne vire, Ljubljana (osebni vir, november 2014).
K, M. & R. B, 1999: Naše drevesne vrste. Slovenska matica. Ljubljana.
K, M., 2005. Zgradba, rast in donos gozda na ekoloških in fizioloških osnovah. Zveza gozdarskih društev
Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana.
K, F., 1979: Spät- und postglaziale Waldgeschichte der Alpen auf Grund der bisherigen Pollenanalysen. Osstere-
ich Agrarverlag. Wien.
L, Y. B. & D. F. T, 1985: Seed dispersal by nutcrackers causes multi-trunk growth form in pines. Oe-
cologia, 67: 107–110.
M, U., 2015: Razširjenost cemprina (Pinus cembra L.) in ogroženost njegovega genofonda v Sloveniji. Univerza
v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (Diplomska naloga, 50
str.). Ljubljana.
M, U., G. B, A. F & R. B, 2016: Današnja razširjenost in stanje cemprina (Pinus cembra L.) v
Sloveniji. Gozdarski vestnik (Ljubljana) 74 (4): 171–184.
M, G., 2013: Cemprini na Smrekovcu. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec. Slovenj
Gradec (osebni vir, september 2013).
M, L., 2014: Dodatek za varovana območja (v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti izvedbe planov in
posegov v naravo na varovana območja) za šestsedežnico Kladje in nove smučarske proge. Inštitut za ekološke
raziskave. Velenje.
NARAVOVARSTVENE smernice za območje občine Črna na Koroškem, 2001. Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Maribor. Maribor.
OSNOVNA geološka karta 1:100000, 1967–1998. Geološki zavod Slovenije. Ljubljana [CD].
PEDOLOŠKA karta Slovenije 1:25000, 2007. Center za pedologijo in varstvo okolja. Ljubljana [CD].
PREGLEDOVALNIK podatkov o gozdovih, 2014. Zavod za gozdove Slovenije. Ljubljana. http://prostor.zgs.gov.si/
pregledovalnik/ (15. avgust 2014).
MAROLT, BOŽIČ, FERREIRA, MLINŠEK & BRUS: RAZISKAVA CEMPRINA (PINUS CEMBRA L.) NA ROBNEM VZHODNEM
88 FOLIA BIOLOGICA ET GEOLOGICA 58/2 – 2017
R, E., 1990: Waldbau auf ökologischer Grundlage: Neubearbeitung. Verlag Paul Parey, Hamburg, Berlin.
SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. 2014. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana.
http://www.fran.si/ (20. februar 2015).
Š, A., 1996: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za
naravoslovne vede. Dela (Opera) 35, Ljubljana.
U, M., F. G & G. B, 2004: Technical guideliness for genetic conservation and use for Swiss stone pine
(Pinus cembra). International Plant Genetic Resources Institute. Rome. http://www.bioversityinternational.
org/uploads/tx_news/Swiss_stone_pine__Pinus_cembra__92 8.pdf (30. september 2013).
W, T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana.
Z , M., M, W, A. K & G. B, 2011: Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih
virov: črni bor, sredozemski bori: alepski bor, pinija in obmorski bor, ter petigličasti bori: cemprin, molika, zeleni
bor (Pinus nigra, P. halepensis, P. pinea, P. pinaster, P. cembra, P. peuce, P. strobus). Gozdarski vestnik (Lju-
bljana) 69 (2): 107–114.
Z , M., 2015: Cemprin v združbi smrekovja z gozdno bekico. Znanstveno raziskovalni center SAZU,
Biološki Inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Ljubljana (osebni vir, 18. marec 2015).
Z , N., 2015: Določitev vzorcev kamnin. Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Ljubljana
(osebni vir, 5. marec 2015).
ResearchGate has not been able to resolve any citations for this publication.
Article
Full-text available
A novel chorological data compilation for the main European tree and shrub species is presented. This dataset was produced by combining numerous and heterogeneous data collected from 20th century atlas monographs providing complete species distribution maps, and from more recent national to regional atlases, occurrence geodatabases and scientific literature. The dataset is composed of numerous species distribution maps available in geographical information system (GIS) format, created by compiling, evaluating and synthesizing data of all collected sources. The geometry of the individual datasets describes contiguous large areas of occupancy of each species as polygons and fragmented or isolated occurrences as points. Since this geodatabase is intended to provide a synthetic continental-scale overview of the species ranges, the maps represent the species’ general chorology and the presence/absence information should not be considered absolute in terms of geolocation. Errors and imprecisions arising from the interpretation and digitalization processes are likely to occur, especially in those areas where detailed information is scarce. As new information sources become available, these will be used to address current data gaps, implement corrections and updates of the chorology dataset as well as expanding it to comprise additional species.
Article
Full-text available
We present a unique example of a seed disperser determining the basic growth architecture of two species of plants. Clark's Nutcracker (Nucifraga columbiana) is the primary disperser for Pinus flexilis and P. albicaulis, caching clusters of seeds in the process. Both pine species often occur in a multi-trunk growth form at maturity. Electrophoretic analysis based on 2 to 4 gene loci revealed that two or more trunks were genetically distinct individuals in twenty of the twenty-five multi-trunk trees sampled. This supports the hypothesis that several mature individuals can arise from single caches.
Article
Full-text available
It has been predicted that global climate change will lead to increasing drought in the Alps during the 21st century, as well as an increased fire risk, fires being currently rare in these mountains. Herein we describe fire frequency reconstruction using high-resolution analyses of macroscopic sedimentary charcoal, pollen, and plant macrofossils. Sediments were sampled from a subalpine pond within the dry western French Alps. Results show that the early-Holocene expansion of Pinus cembra (7200 calibrated years BP) occurred in Acer/Alnus incana/Betula woodlands, which were affected by fires with moderate mean fire-free intervals (MFFI = 173 +/- 61 yr [mean +/- SE]). Superposed Epoch Analyses show that the abundance of P. cembra macroremains decreased significantly after burning, although they never disappeared entirely. Statistics suggest that fires spread through cembra pine communities; they were not stand-replacing fires but mainly surface fires, probably killing nonreproductive pines. An increase in fire frequency occurred 6740 years ago, when four fires appear to have occurred within 140 years. These fires may have been associated with a regional drought and could have affected the composition of the subalpine forest by depleting the local P. cembra population in the short-term. The predicted increase in drought in the future could, therefore, affect the cembra pine ecosystem in the Alps if fire frequency is reduced to intervals of less than 80 years.
Article
Molecular genetic markers may reveal informative patterns of population processes such as historical migration, which may substantiate inference on postglacial re-colonization inferred, e.g., from fossil records. Palynological records of Swiss stone pine (Pinus cembra) suggest that the species has re-colonized the central Alps from a southeastern Alpine refugium after the last glacial maximum. Such a migration pathway likely resulted in a gradual decrease in genetic diversity with increasing distance to the glacial refugium, owing to founder events at the leading range edge. The present distribution of P. cembra in Switzerland consists of two rather distinct ranges, namely the inner-alpine parts of the Grisons and Valais, respectively, and additional disjunct occurrences in the northern and southern periphery of the Alps as well as between the two main ranges. We screened chloroplast microsatellite loci on 39 Swiss P. cembra populations and show that the genetic structure detected was congruent with a common ancestry from a single glacial refugium, likely located at the (south-)eastern periphery of the Alps. In contrast, our data rejected the alternative hypothesis of a distinct genetic separation of the two main ranges of Swiss stone pine in Switzerland. We further show that low genetic diversity within and high differentiation among peripheral populations in the northern Alps as well as the genetic differentiation between core and peripheral populations reflect genetic drift as a consequence of colonization history and limited gene flow by pollen and seed.
Drevesne vrste na Slovenskem. Druga dopolnjena izdaja
  • R Brus
Brus, R., 2012: Drevesne vrste na Slovenskem. Druga dopolnjena izdaja. Ljubljana.
Bori ob kmetijskih površinah. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo . Ljubljana (osebni vir
  • M Čas
Čas, M., 2013: Bori ob kmetijskih površinah. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno ekologijo. Ljubljana (osebni vir, september, 2013).
Entomološke raziskave vzorcev cemprina. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov
  • M De Groot
De Groot, M., 2015: Entomološke raziskave vzorcev cemprina. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov, Ljubljana (osebni vir, januar 2015).