Available via license: CC BY-SA
Content may be subject to copyright.
5
M. KOKOLE • IN MEMORIAM ZASLUŽNI PROFESOR DR. JOŽE SIVEC ...
Metoda Kokole
In memoriam
Zaslužni profesor dr. Jože Sivec
(19. januar 1930–30. januar 2017)
Zaslužni profesor muzikologije dr. Jože Sivec je navzven dajal vtis raztresenega in
od vsakdanjega življenja značilno odmaknjenega univerzitetnega profesorja, hkrati pa
je bil o vsem, kar se je dogajalo v svetu in muzikološki stroki, še kako na tekočem
in njegovo natančno pomnjenje preteklih še tako majhnih dogodkov in podatkov je
bilo malodane legendarno. Profesor Sivec se je od nas in svojega bogatega ter glasbe
polnega življenja poslovil konec januarja letos malo po svojem sedeminosemdesetem
rojstnem dnevu.
Jože Sivec se je rodil v tradicionalni ter kulturi naklonjeni in omikani ljubljanski
družini 19. januarja leta 1930. Vse stopnje svojega šolanja je zaključil v Ljubljani, kjer je
leta 1953 diplomiral na novoustanovljenem historično-folklornem oddelku Akademije
za glasbo in nato še leta 1956 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je vzpo-
redno študiral germanistiko. Njegova prva služba je bila delo v knjižnici Psihološkega
inštituta in knjige so značilno ostale njegove življenjske spremljevalke. Od 1958 se je
nato pet let uril v pedagoških veščinah, ko je opravljal delo asistenta na Glasbeni aka-
demiji v Sarajevu pod vodstvom prof. Cvjetka Rihtmana. Temeljito je študiral literaturo
o glasbi in glasbenih zapisih od najstarejših obdobij do sodobnosti. Med njegovimi v
širnem svetu uspelimi takratnimi študenti sta na primer profesorica Dujka Smoje, ki je
naredila muzikološko kariero na Univerzi v kanadskem Montrealu, in profesor Bojan
Bujić, ki je do upokojitve predaval na eni najelitnejših britanskih univerz, Univerzi v
Oxfordu. Sivčevo poznanstvo s profesorjem Bujićem je pozneje zelo pozitivno vpliva-
lo tudi na razvoj slovenske muzikološke stroke.
Leta 1962 je akademik in profesor dr. Dragotin Cvetko na ljubljanski Filozofski fa-
kulteti ustanovil Oddelek za muzikologijo in kot enega prvih predavateljev leta 1963 –
deset let po njegovi diplomi iz glasbene zgodovine – kot svojega asistenta povabil Jo-
žeta Sivca, ki je imel takrat za seboj že sedem let delovnih izkušenj in bogato znanje.
Profesor Sivec je nato na omenjenem oddelku predaval do upokojitve in onkraj nje vse
do septembra leta 2009, ko se je dokončno umaknil v svoj zasebni svet glasbe. Njegova
kariera je bila tiha, a stalno rastoča. Po opravljenem doktorskem študiju, ki ga je leta
1967 zaključil z delom Opera in njena reprodukcija v Stanovskem gledališču v Ljublja-
ni od leta 1791 do 1861, je zgodovini opere ostal zvest do konca svojega življenja. Tudi
njegov zadnji tiskani znanstveni prispevek leta 2005 je bil namenjen prav tej tematiki.
MZ_2017_2_FINAL.indd 5 22.6.2017 15:21:24
6
MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL LIII/1
Docenturo je pridobil leta 1970 s temeljito študijo o poznorenesančnem skladatelju
Wolfgangu Stricciusu, ki je bil v letih 1588–1592 kantor stanovske šole v Ljubljani. Nato
pa je bil pet let pozneje izvoljen za izrednega in leta 1981 še za rednega profesorja mu-
zikologije. Profesor Sivec se je upokojil leta 1995, a je z vsem svojim pedagoškim zano-
som muzikološkemu podmladku predaval še naprej in skrbel za visok nivo predajanja
znanja o starejših glasbenih obdobjih in glasbeni paleografiji. Prav v letih po upokojitvi
je bil mentor številnim diplomantom, magistrantom in tudi doktorantki muzikologije
na Filozofski fakulteti.
Zaradi velikih zaslug za razvoj oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete in za
razvoj slovenske muzikološke stroke mu je Univerza v Ljubljani leta 1996 podelila naziv
zaslužnega profesorja, leta 2008 pa se mu je s podelitvijo tretje Mantuanijeve nagrade
poklonilo tudi Slovensko muzikološko društvo, katerega ustanovni član je bil. Za pri-
spevek k védenju o operni umetnosti v Ljubljani ga je leta 1991 z nagrado odlikovalo
mesto Ljubljana. Njegove sedemdesetletnice se je spomnilo Slovensko muzikološko
društvo in mu leta 2000 pripravilo Zbornik ob jubileju Jožeta Sivca / Essays presented
to Jože Sivec, v katerem se mu je s svojimi prispevki poklonilo dvaindvajset kolegov,
prijateljev ter bivših študentov vseh generacij, ki jih je z dobro mentorsko popotnico
pospremil v svet poklicne muzikologije. Široka paleta razprav o glasbi od srednjega
veka do sodobnosti odseva tudi slavljenčeva glasbena zanimanja. Ob njegovi osemde-
setletnici je pri Založbi ZRC na pobudo Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in Oddelka
za muzikologijo Filozofske fakultete izšla lična knjiga Opera na ljubljanskih odrih od
klasicizma do 20. stoletja, ki prinaša nabor in izbor njegovih dotlej razpršenih besedil
o operi v Ljubljani.
Prav v tej knjigi je zbrana in urejena njegova celotna bibliografija, ki obsega objave
od časa opravljene diplome na Akademiji za glasbo v Ljubljani do leta 2005. Nabor
zabeleženih del profesorja Jožeta Sivca, ki so urejena kronološko in v okviru posame-
znega leta tudi po tipih objav, odseva njegova zanimanja in raziskovalno rast. Njegovo
pisanje je rastlo iz manjših komentarjev in kritik preko tehtnih prikazov v koncertnih
in opernih listih (predvsem v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja) ter
sežetih prispevkov za domače in tuje glasbene leksikone in enciklopedije do vrhuncev
v vrsti tehtnih znanstvenih razprav in ne nazadnje več monografij ter znanstvenokri-
tičnih izdaj starejšega notnega gradiva. Prav vse zaznamuje njegova predanost razisko-
vani tematiki in redka znanstvena akribija, ki jo je spremljalo tudi ažurno poznavanje
v danem trenutku najnovejše svetovne muzikološke literature. Vedno je z velikim za-
nimanjem spremljal tudi nove poti in poglede muzikološke stroke. O njegovem delu
v terminološki komisiji, ki se je redno sestajala okoli dve desetletji – rezultat je bil ve-
činoma neobjavljen korpus slovenskih glasbenih izrazov – priča žal le tanek poskusni
snopič Glasbeno terminološkega slovarja, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti
in umetnosti leta 1983. Sivčevo odlično znanje nemškega jezika je botrovalo tudi pro-
mociji slovenske muzikologije v širšem evropskem prostoru, za katerega je na primer
prevedel dve knjigi Dragotina Cvetka, in sicer Jacobus Gallus: Sein Leben und Werk
(1972) in Die Musikgeschichte der Südslawen (1975).
Njegova ljubezen je bila vedno glasba starejših obdobij, njegovo raziskovalno za-
nimanje pa je ubralo dve glavni smeri. Po eni strani se je ukvarjal z zgodovino opere
MZ_2017_2_FINAL.indd 6 22.6.2017 15:21:24
7
M. KOKOLE • IN MEMORIAM ZASLUŽNI PROFESOR DR. JOŽE SIVEC ...
in operne glasbe, čemur je posvetil svoj doktorat, ki je v skrajšani obliki izšel leta 1971
pri Slovenski matici pod naslovom Opera v Stanovskem gledališču v Ljubljani od leta
1790 do 1861. Leta 1981 je pripravil krajšo promocijsko dvojezično knjigo Dvesto let
slovenske opere – Two Hundred Years of the Slovene Opera (1780–1980), predvsem
pa je v slovenskem prostoru še vedno edina tovrstna publikacija njegova knjiga Ope-
ra skozi stoletja (1976). Sivčevo drugo, z operno tematiko nepovezano raziskovalno
področje je bilo glasbena dediščina pozne renesanse in zgodnjega baroka, vezana na
današnji slovenski prostor. V zakladnico slovenske in svetovne muzikološke literature
je med letoma 1983 in 1998 prispeval štiri znanstvenokritične notne izdaje glasbenih
del v Mariboru rojenega Daniela Lagkhnerja, v Ljubljani rojenega Jurija Prennerja ter
tudi v Ljubljani delujočega protestantskega kantorja Wolfganga Stricciusa; vse v zbirki
Monumenta artis musicae Sloveniae. O kompozicijskem stavku Stricciusa in Lagkh-
nerja je izdal tudi samostojni knjigi (1972 in 1982). Bil je prvi, ki je Slovencem in svetu
razkril glasbo rojaka Prennerja. Njegova dela so domala v celoti še nepresežena in so
še vedno aktualna klasična slovenska muzikološka literatura.
Profesor Jože Sivec je s svojo predanostjo stari glasbi in zavzetostjo pri predava-
njih znal prepričati in navdušiti svoje študente. O tem priča lepo število diplomskih,
magistrskih in tudi doktorskih nalog, pod katere se je podpisal kot mentor. Vse, ki so
se hoteli ukvarjati s staro glasbo, je na lep način umirjeno spodbujal in jim z nasveti
pomagal. Če je bilo treba, se je tudi skoraj nečloveško potrudil, ko se je kdaj mudilo,
samo da ne bi svojemu varovancu ali varovanki škodil. Na tak način je prav profesor
Sivec spremljal tudi vse stopnje moje univerzitetne izobrazbe.
Dragi profesor Jože Sivec, moj doktorski oče, me na moji poklicni poti še vedno
spremlja in vedno se ga bom spominjala z velikim spoštovanjem do njegovega znanja
in mile človeške plati.
MZ_2017_2_FINAL.indd 7 22.6.2017 15:21:24