ChapterPDF Available

Pomen in razvoj drobnih gibalnih spretnosti v zgodnjem otroštvu

Authors:
  • Science and Research Centre, Koper, Slovenia

Abstract

Gibanje oziroma gibalni razvoj je v predšolskem obdobju ključnega pomena za razvoj vseh človekovih funkcij in traja pri otroku vrsto let. Z leti otroci postopno postajajo sposobni nadzirati in učinkovito, kakovostno in hitreje izvajati različne gibe. Gladki, ciljni in natančni gibi fine in grobe motorike zahtevajo harmonično funkcioniranje senzorike, osrednjega živčevja in mišičnega sistema. Številni avtorji poimenujejo obdobje od 2. do 6. leta otrokove starosti »zlato obdobje« gibalnega razvoja (Gallahue in Donnely, 2003; Williams, 1983). V zgodnjem otroštvu je razvoj zelo dinamičen in celosten in ravno v tem obdobju je gibalna aktivnost izjemnega pomena. Hkrati poteka usvajanje znanj in razvijanje sposobnosti ter nasprotno. Gibalna dejavnost ima pri zorenju otrok izjemno pomembno mesto (Kovač, Starc in Jurak, 2003; Peternelj, 2007; Završnik, Pišot, Fras, Zaletel-Kragelj, Sila in Razter, 2003; v Makuc, 2011). navajata, da je obdobje med tretjim in šestim letim starosti izredno pomembno za razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti. Pridobivanje izkušenj je tesno povezano z gibanjem. Gibanje mu omogoča učenje in uči se z gibanjem (Tancing, 1979). Vpliv gibanja na razvoj je vsestranski skozi vse življenje, vendar pa je najmočnejši prav v zgodnjem otroštvu (Rajtmajer in Proje, 1992; v Vehovar, 2009). Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo otroku v tem zgodnjem otroštvu. Po mnenju mnogih avtorjev največ, kar lahko naredimo za otrokov gibalni razvoj, zagotovitev naravnega gibalnega razvoja z optimalnim okoljem in čim manjšim omejevanjem le-tega (Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2003). Finomotorične sposobnosti otrokom omogočajo, da sodelujejo pri izvajanju dragocenih opravil oz. okupacij, predvsem v šolskem okolju (Marr, 2002). Marr (2002) je preučevala finomotorične zahteve v vrtčevskem okolju. Pri opazovanju dvajsetih otrok v desetih vrtčevskih učilnicah je bilo ugotovljeno, da se otroci v vrtcu skoraj polovico šolskega dne ukvarjajo z dejavnostmi, pri katerih je treba uporabljati finomotorične spretnosti. Dvainštirideset odstotkov tega časa predstavljajo dejavnosti s papirjem in pisalom. Nadalje je preučevala, za katere igre so se otroci odločili v času, ki je namenjen za prosto igro. Sprašuje se, če se količina časa, ki ga štiriletniki namenijo igram s finomotoričnimi dejavnostmi, spreminja glede na raven njihovih finomotoričnih spretnosti. Med prosto igro so opazovali petnajst parov otrok z različnimi finomotoričnimi spretnostmi. Razlike v času, ki so ga otroci s slabimi in dobrimi finomotoričnimi spretnostmi preživeli pri igrah s finomotoričnimi izzivi, ni bilo (Marr, 2002).

pOmen In RAZVOJ DROBnIH GIBALnIH SpReTnOSTI
V ZGODnJem OTROŠTVU
Giuliana JELOVČAN in Rado PIŠOT
UVOD
Gibanje je v predšolskem obdobju izjemno pomembno za razvoj vseh
podsistemov organizma človeka, ki se pomembno oblikujejo prav v otroštvu. Z
leti otroci postopno postajajo sposobni nadzirati in učinkovito, kakovostno in
hitreje izvajati različne gibe. Gladki, ciljni in natančni gibi fine in grobe motorike
zahtevajo harmonično delovanje senzorike, osrednjega živčevja in mišičnega
sistema. Številni avtorji poimenujejo čas od drugega do šestega leta otrokove
starosti »zlato obdobje« gibalnega razvoja (Gallahue in Donnely, ; Williams,
). V zgodnjem otroštvu je razvoj zelo dinamičen in celosten in prav v tem
obdobju je gibalna aktivnost izjemno pomembna. Hkrati poteka usvajanje znanj
in razvijanje sposobnosti ter obratno. Gibalna dejavnost ima pri zorenju otrok
izjemno pomembno mesto (Kovač, Starc in Jurak, ; Peternelj, ; Završnik,
Pišot, Fras, Zaletel-Kragelj, Sila in Razter, , v Makuc, ). Pridobivanje
izkušenj je močno povezano z gibanjem. Gibanje otroku omogoča učenje in uči se z
gibanjem (Tancing, ). Vpliv gibanja na razvoj je vsestranski skozi vse življenje,
vendar pa je najmočnejši prav v zgodnjem otroštvu (Rajtmajer in Proje, , v
Vehovar, ). Zato je pomembno, kakšne izkušnje omogočimo otroku v tem
zgodnjem otroštvu. Po mnenju številnih avtorjev je največ, kar lahko naredimo za
otrokov optimalni gibalni razvoj, zagotovitev zadostne količine ustreznih spodbud
v naravnem okolju in čim manjše omejevanje aktivnosti na prostem (Papalia,
Wendkos Olds in Duskin Feldman, ). Finomotorične sposobnosti otrokom

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
omogočajo, da sodelujejo pri izvajanju dragocenih opravil oziroma zaposlitev,
predvsem v šolskem okolju (Marr, ).
D. A. Marr () je preučevala finomotorične dejavnosti v vrtčevskem okolju.
Pri opazovanju  otrok v desetih vrtčevskih igralnicah je ugotovila, da so se
ti skoraj polovico dne v vrtcu ukvarjali z dejavnostmi, pri katerih je bilo treba
uporabljati finomotorične spretnosti,  tega časa so porabili za dejavnosti s
papirjem in pisalom. Preučevala je tudi, za katere igre so se otroci odločili v času,
ki je bil namenjen prosti igri. Želela je ugotoviti, ali se količina časa, ki ga štiriletniki
namenijo igram s finomotoričnimi dejavnostmi, spreminja glede na raven njihovih
finomotoričnih spretnosti, zato je med prosto igro opazovala parov otrok z
različnimi finomotoričnimi spretnostmi. Ugotovila je, da so tako otroci s slabimi
finomotoričnimi spretnostmi kot tisti z dobrimi preživeli enak čas pri igrah s
finomotoričnimi izzivi(Marr, ).
azvoj fine motorie
Gibalni razvoj otrok se začne v predporodni dobi in je še posebej intenziven do
tretjega leta starosti. Razvoj motorike pri otroku je zelo predvidljiv in napreduje
po določenih zakonitostih. Na ta razvoj vplivajo ob dednih dejavnikih tudi vplivi
okolja. Gibalni razvoj otroka poteka na dveh ravneh: razvoj gibanja celega telesa
(groba motorika) in razvoj gibanja roke (fina motorika). Osredotočimo se na razvoj
fine motorike v zgodnjem otroštvu. Ko se otrok rodi, ima presenetljiv refleksni
prijem, ki izgine v – mesecih. V starosti – mesecev pridobi sposobnost hotenega
poseganja po predmetih in prijemanja. Prijemanje predmeta ima velik vpliv na
otrokovo zanimanje za svet in na njegovo znanje o njem. Otroci, ki z rokami
aktivneje raziskujejo okolje, tudi bolje napredujejo v sposobnosti dojemanja meja
predmeta, so pozornejši na okolico in iščejo priložnosti za urjenje. Raziskave kažejo,
da je napredovanje v spretnostih uporabe roke močno povezano z napredovanjem
v kogniciji o obeh svetovih – fizičnem in družbenem. Fine motorične spretnosti
so spretnosti, ki vključujejo gibe ali kombinacijo gibov malih mišic in oči. Mednje
vključujemo tudi »konceptualne« (pojmovne) spretnosti (kot sta sposobnost
prepoznavanja barv in oblik ter reševanje problemov) in »predšolske« spretnosti,
ki so pozneje osnova za branje in številčne spretnosti (Malina, Bouchard in Bar-
Or, ; Pieterse, Treloar in Cairns, ). M.Montessori () poudarja, da
se mišljenje najprej izraža vrokah, šele nato v besedah.
Fina motorika se nanaša na majhne gibe manjših mišic in mišičnih skupin,
ki se aktivirajo vorganiziranih in finih gibih rok, zapestja, prstov, nog in obraza.
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Pomembna je za izvedbo težjih in delikatnih gibalnih nalog. Razvija se sočasno z
razvojem grobe motorike, ker je veliko aktivnosti odvisnih od koordinacije fine
in grobe motorike. Fina motorika je temelj koordinacije in se začne razvijati s
prenosom predmetov iz roke v roko sočasno s prečkanjem sredinske črte nekje pri
šestih mesecih (Wilms Floet in Maldonado Duran, , v Kalar, ). Dojenček
ima prve mesece življenja roke večino časa zaprte in sklenjene v pest in nad svojim
gibanjem še nima nadzora. Obstaja prijemalni refleks, ki izgine okoli tretjega meseca.
Dojenčki predmet nezavedno primejo in ga ne izpustijo, dokler se mišice spontano
ne sprostijo. Pri osmih tednih začnejo prvič odkrivati svoje roke in se z njimi igrajo.
Odzovejo se izključno na stik roke s predmetom in delom telesa. Očesni stik z roko
se razvije med drugim in četrtim mesecem. Takrat začnejo stvari prijemati in se učijo
glede na poskuse in napake pri prijemanju vidnih predmetov. Pri petih mesecih
zna dojenček že zagrabiti predmet, ki je v njegovem dosegu; pri šestih mesecih
lahko prijemlje majhne kocke, pri osmih mesecih pa veliko dojenčkov že udarja
predmet ob predmet. Dojenčkov prijem v tej starosti je še zelo okoren ter pogojen
predvsem s prirojeno obliko prijemanja in nošenja predmetov v usta. Med predmeti
ne ločijo tistih, ki jih dejansko ne morejo zagrabiti. V drugi polovici prvega leta
raziskujejo predmete, v katere, preden jih popolnoma zagrabijo z dlanjo, s kazalcem
rahlo sunejo. Najprej se razvije palmarni prijem (prijem zobjemom vseh prstov),
pri katerem imajo dojenčki več težav z manipuliranjem predmeta. Med osmim in
desetim mesecem se razvije prstni prijem, nato pri dvanajstih mesecih dokončno
še pincetni prijem. Z njim dobijo večjo sposobnost za manipuliranje z majhnimi
predmeti in metanje predmetov. Tako lahko otroci pri enem letu brez težav
primejo katerekoli predmete, jih dajo vposodico, sestavijo v stolp in zlagajo drug
na drugega (Gallahue in Ozmun, ). Malčki imajo že razvito veliko sposobnost
za manipuliranje s predmeti, ki se povečuje vzporedno zrazvojem intelektualnih
sposobnosti. V drugem letu se malček sam hrani z žlico, pri čemer jo drži s palcem
in kazalcem. Malček sicer ob hranjenju z eno ali obema rokama trdno drži kozarec
ali skodelico, vendar do tretjega leta skodelice ne more držati za ročaj (Marjanovič
Umek in Zupančič, ). Gibanje prstov in dlani pripomore k zvijanju kazalca
proti uporu, potiskanju vzvodov s prsti, vlečenju vrvice, obračanju listov v knjigi in
k čečkanju z barvicami, vključno sprijemom pisala. Pri risanju prevladujejo vzorci,
kot so krogi. Otroci so v tem obdobju sposobni s fino motoriko postaviti v stolp
najmanj šest kock in prepogniti papir. Pri osemnajstih mesecih se pojavi lateralna
dominanca. Hkrati se počasi razvija tudi govor, pri katerem ima fina motorika prav
tako pomembno vlogo, saj zagotovi ustrezno artikulacijo glasov (Papalia, Wendkos
Olds in Duskin Feldman, ). Predšolsko obdobje je zelo kritično za razvoj fine

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
motorike, saj jo otroci potrebujejo za različne dnevne aktivnosti in kompleksne
gibalne naloge. Osrednje živčevje se vtem obdobju temeljito razvija in je v procesu
dozorevanja, še posebej pri kompleksnih gibalnih nalogah. Male mišice se v tem
obdobju zelo hitro utrudijo, zato je za otroke v tem obdobju fina motorika precej
naporna. Čeprav potrebujejo za natančnejše naloge veliko potrpljenja, se učijo
zapenjati gumbe, zavezovati vezalke in obvladati zahtevnejše manipulacije. V tem
obdobju pa se na področju fine motorike začenjajo pojavljati tudi velike razlike.
Malčki so veliko spretnejši pri slačenju oblačil kot pri oblačenju. V tretjem
letu se začenjajo samostojno oblačiti, med četrtim in petim letom pa postajajo
v oblačenju in zapenjanju gumbov spretnejši. Razvoj spretnosti hranjenja in
oblačenja omogoča otroku večjo samostojnost. V tem starostnem obdobju večina
otrok zmore posnemati risanje preprostih geometrijskih likov, najprej kroga,
nato znaka plus in pozneje kvadrata. Uporaba pisal, različnih barvic ali voščenk
in škarij pomeni pomemben sklop finih spretnosti, ki se razvijejo v obdobju
celotnega otroštva(Marjanovič Umek in Zupančič, ). Petletni otroci večinoma
napredujejo v fini motoriki. Rišejo prepoznavne slike, režejo, lepijo in raziskujejo
oblike. Poleg tega si že znajo zapenjati gumbe, zavezovati vezalke, narediti pentljo,
lateralna dominanca pa je pri pisanju in risanju jasno izražena (Landy in Burridge,
). Večina otrok pri petih letih že napiše svoje ime z velikimi tiskanimi črkami
in nekaj številk. Šestletni otroci pišejo črke in številke vse hitreje in zeno potezo.
Otroci do dvanajstega leta razvijejo dobro koordinacijo med roko in očesom,
znajo jesti s celotnim jedilnim priborom ter pomagajo pri domačih opravilih,
kot sta pometanje in brisanje prahu. Kljub dobremu obvladanju vsakodnevnih
aktivnosti se fina motorika razvija še vse do adolescence, največkrat prek športnih
aktivnosti in hobijev. Telo mora zagotoviti kar nekaj razvojnih procesov, da je pri
otrocih zagotovljena primerna fina motorika. Na zadovoljivo fino motoriko vpliva
predvsem zrelost osrednjega živčevja. Ta vpliva na dejavnost mišic za fino in mišic
za grobo motoriko, ki zagotovijo stabilnost večjih sklepov, predvsem trupa in rame
(Landy in Burridge, ).
azvoj ročnosti (lateralne dominance)
Hannaford (, v Napečnik, ) navaja možnost, da se pred rojstvom
razvije dominanca roke, očesa, noge in možganske polovice, in sicer zato da je
posameznik čim bolj zavarovan pred nevarnostmi. Tako se razvije osnovni vzorec
dominantnosti, ki refleksno odgovarja na obremenitve vse življenje. Dominantnost
se pri otroku pojavi v različnih razvojnih fazah. Zdrav dojenček enako uporablja obe
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

strani telesa in ne daje nobeni prednosti, kar je popolnoma naravno. Do drugega
ali tretjega leta možgani dozorevajo ob različnih izkušnjah (zaznavnih, gibalnih) in
počasi se izoblikuje tudi tako imenovana lateralnost, kar pomeni, da vsaka polovica
možganov prevzame popolnoma določene naloge. Pri otrocih se pokaže ta proces
tako, da vse bolj dajejo prednost eni strani, tako imenovana dominantnost. V
četrtem letu naj bi imel vsak otrok jasno izoblikovano dominantnost, na primer
ene roke (Dennison in Dennison, ). B.Kremžar in M. Petelin () opisujeta,
da se težnja razvoja k lateralizaciji hemisfer opazi na gibalnem področju. Avtorici
navajata primer plezanja na lestev, pri čemer se otrok prime za lestev najprej z
obema rokama in stopi z eno in drugo nogo na isto lestev. Torej prijem z eno roko,
nato z drugo roko iste višine, podobno pri nogah, ena stopi v oporo in na isto lestev
druga noga. Naslednja stopnja je istostranska, in sicer ista roka in ista noga hkrati
višje. Otrok zmore plezanje v križnem vzorcu (nasprotna roka in nasprotna noga)
šele pri štirih letih. Vzajemno povezovanje obeh hemisfer omogoča »prekrižanje«
navpičnice oziroma telesne središčnice, kar je višja raven gibalnega delovanja.
Posebnost hemisfernega delovanja pomaga najprej na gibalnem področju. Telesna
stran omogoča vodenje pri usklajenih gibih in otrok tako razvija prednostno
oziroma dominantno stran telesa (Kremžar in Petelin, ). Številne študije so
pokazale, da   novorojenčkov obrača glavo na desno stran, medtem ko ležijo na
hrbtu. Dominantnost je prednost določene okončine na eni strani telesa, denimo
desne roke pri desničarjih ali leve pri levičarjih. Avtorja še posebej opozarjata, da
je razvoj tako imenovane dominantnosti normalen proces dozorevanja možganov,
na katerega ne smemo vplivati od zunaj niti ga poskušati spremeniti, na primer
levičarju preprečiti pisati z levo roko (Dennison in Dennison, ).
Čeprav se ročnost, prednostna raba ene roke oziroma lateralna dominanca, začne
razvijati pri osemnajstih mesecih, dojenčki že v prvem letu starosti po različnih
predmetih pogosteje segajo zeno roko kot z drugo. Prevlada uporabe roke, s katero
pišejo, se običajno pojavi do tretjega oziroma četrtega leta, pri tem pa pri večini
prevlada uporaba desne roke pred levo. V vsej človeški populaciji je levičarjev
samo okoli . Tako otroci kot odrasli so lahko pri rabi leve in desne roke pri
različnih dejavnostih nedosledni. Tako lahko na primer otrok najpogosteje meče
žogo z levo roko, piše pa z desno. V redkih primerih so posamezniki obojeročni in
z obema rokama enako spretno izvajajo različne dejavnosti (Marjanovič Umek in
Zupančič, ). Prevlada uporabe leve roke pred desno je pogostejša pri dečkih
kot pri deklicah. Novejše teorije navajajo, da je ročnost do določene mere dedna
(Papalia idr., ). Tako lahko otrok najpogosteje meče žogo z levo roko, piše
pa z desno (Papalia idr., ; Safarino in Armstrong, ; Marjanovič Umek,

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Zupančič, Kavčič in Fekonja, ). Sočasno z razvojem ročnosti se razvija tudi
prevlada uporabe leve ali desne noge, ušesa in očesa, pri tem pa se pri večini otrok
kaže prevlada uporabe desnega dela telesa (Marjanovič Umek in Zupančič, ).
Avtorja Safarino in Armstrong (, v Marjanovič Umek, Zupančič, Kavčič in
Fekonja, ) navajata rezultate nekaterih starejših raziskav, ki so pokazale, da se
pri otrocih s prevlado leve roke pogosteje pojavljajo motnje branja kot pri tistih,
ki pogosteje uporabljajo desno roko. Novejše študije so povezanost med otrokovo
ročnostjo in motnjami branja ovrgle. V nasprotnem primeru, če dominantnosti
ni, se lahko pojavi zamujanje razvoja na področju finomotorične dejavnosti. Poleg
tega se pri otroku kaže negotovost glede smeri. To na primer povzroča, da otroci
zamenjujejo b in d, pišejo zrcalno ali si ne morejo zapomniti vrstnega reda črk v
besedi. Teže dojemajo in ponavljajo bolj zapletene oblike, kot so črke, številke ali
risanje vzorčkov. Negotovost glede smeri je eden od številnih vzrokov za težave
pri pravilnem branju in pisanju in je ena od oblik legastenije. Otroci s težavami
pri dominantnosti pogosto ne zmorejo opraviti križnih gibov. Testiranja razvoja
pogosto vsebujejo risanje križcev, s čimer se ugotavlja stopnja lateralnosti. Pri
učenju pisanja so potrebna prečrtavanja. Pisanje pisanih črk, kot je veliki L, E, H,
mali k, e, ali x zahtevajo križanje. Velikokrat je vzrok za nedominantnost mogoče
pripisati temu, da se otroci večinoma niso usklajeno ali dovolj plazili ali pa so to
vmesno stopnjo »preskočili«.
METODE DELA
V okviru metod dela nacionalnega temeljnega projekta J– »Analiza
elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno-mišičnega sistema na nekatere
dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok med . in . letom starosti« smo za
dosego ciljev študije izvedli nekatere specifične teste in meritve.
Vzorec merjencev
V okviru glavnega vzorca je vzorec podštudije predstavljal  naključno
izbranih otrok. Vraziskavi so sodelovali otroci iz  oddelkov vrtcev, ki so bili
vključeni v raziskavo, od tega dečkov ( ) in  deklic ( ), ki so bili
povprečno stari , ± , leta.
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Opis mersega instrumenta
Podatke smo zbirali s testno baterijo ABC gibanja (Henderson in Sugden, ).
Za vse otroke smo izbrali enotne testne naloge, in sicer osem iz prve starostne
skupine – let: tri za spretnost rok (vstavljanje kovancev, nizanje kock, sledenje
kolesarski stezi), dve za spretnosti z žogo(lovljenje vrečke s fižolom, kotaljenje
žoge v gol), eno za statično ravnotežje in dve za dinamično ravnotežje.
Slika 9: Ocenjevanje testne naloge na zbirnem listu testiranja: primer ocenjevanja naloge
za spretnost rok za prvo starostno skupino
Pretvarjanje surovih dosežkov v obtežene
Pri nalogah ima otrok na voljo več poskusov, da doseže kriterij za oceno .
Ko otrok temu kriteriju zadosti, naloge ne ponavljamo več. Rezultat v sekundah
pretvorimo v oceno na lestvici tako, da v stolpcih tabele poiščemo vrednost
otrokovega rezultata glede na njegovo starostno skupino. Pretvorjeni rezultat
vpišemo v okence, označeno s starostno skupino. Če otrok dobi katerokoli drugo
oceno (to je od  do ) in navodila to dopuščajo, nalogo ponavljamo, dokler ne
doseže svojega najvišjega dosežka. Če otrok še vedno ni dosegel ocene , upoštevamo

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
najboljši dosežek, ki ga s pomočjo tabele pretvorimo v ustrezno oceno od  do . Če
otrok naloge v nobenem poskusu ne opravi, dobi oceno . Skupni dosežek dobimo
tako, da rezultate za posamezni roki seštejemo in vsoto razpolovimo. Pri nalogah
spretnosti z žogo ima otrok zmeraj na voljo deset poskusov. S pomočjo tabele ga
ocenimo na lestvici od  do , če mu naloge ne uspe uspešno izvesti, ga ocenimo s
. Pri nalogah, v katerih spremljamo obe roki, rezultata seštejemo in razpolovimo.
EZULTATI IN AZPAVA
Henderson in Sugden () poudarjata, da kadar uporabimo test za ugotavljanje
otrokovega položaja glede na norme za njegovo starost, preizkuševalca morda
ne zanima, kako uspešen je bil otrok pri posameznih nalogah. Kadar pa test
uporabljamo v drugačnem kontekstu, zlasti pri načrtovanju pomoči, pa postanejo
kvalitativna opažanja, ki jih omogoča test, vsaj toliko pomembna kot testni rezultati.
Test in vprašalnik sta oblikovana tako, da sta uporabna na različne načine, v osnovi
pa sta pripomoček za jasno oceno otrokovih gibalnih sposobnosti. Vnadaljevanju
bomo predstavili rezultate testnih naloge za spretnost rok in spretnost z žogo.
Spretnost ro
Pri nalogi, ki vključuje delo rok, delujejo roka, trup in oči povezano. V literaturi,
ki obravnava razvoj funkcije roke, je dobro dokumentiran nabor prijemov, ki se
pojavljajo pri določeni starosti, in kako otrok te uporablja. Pomembno je tudi, kako
otrok sedi, saj je nadzor telesa v sedečem položaju osnova za primerno seganje po
stvareh, prijemanju in ravnanju s predmeti (Henderson in Sugden, ).
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Tabela 30: Skupni dosežek pri vstavljanju kovancev za prvo starostno skupino
skupni dosežek naloge N odstotki
0,0  , 
0,5  , 
1,0  , 
1,5 , 
2,0 , 
2,5 , 
3,0 , 
3,5 , 
4,0 , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Mcfarland () je v raziskavi uporabil eksperimentalni načrt, s katerim so v
šestih mesecih izmerili učinek pripomočkov (materialov) iz praktičnega življenja
na razvoj finomotoričnih spretnosti vrtčevskih otrok. Odvisno spremenljivko je
pomenil poskus s kovancem. Za eksperimentalno skupino (n = ) so pripravili
več kot  različnih sklopov aktivnosti. Vzgojitelji so otroke usmerjali, kako naj
primejo pinceto, klešče in žlice, da bi pravilno uporabili različne predmete. Otroci
so te pripomočke uporabljali. Čeprav so vzgojitelji eksperimentalne in kontrolne
skupine poročali o enaki meri finomotoričnih aktivnosti v svojih skupinah, so
pomembni učinki interakcije pokazali, da je eksperimentalna skupina prekosila
kontrolno skupino v meritvah posttesta. Splošna velikost učinka v višini , kaže,
da je vrsta finomotorične aktivnosti pomembna za otrokov razvoj.

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Tabela 31: Ocene pri vstavljanju kovancev za prvo starostno skupino
prednostna roka OCENA neprednostna roka
0–23 sek.   – sek.
24–25 sek.   – sek.
26–27 sek.   – sek.
28–32 sek.   – sek.
33–49 sek.   – sek.
50+   +
Tabela 32: Prednostna roka pri vstavljanju kovancev za prvo starostno skupino
prednostna roka N odstotek
desna roka  , 
leva roka , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Tan () je v svoji raziskavi uporabil McCarthyjevo motorično lestvico, ki
je sestavljena iz testov koordinacije nog in usklajenosti rok. Med  štiriletniki,
ki so obiskovali predšolske programe, je bilo  levičarjev, pri  pa se lateralnost
še ni ustalila. Z uporabo McCarthyjeve motorične lestvice so te otroke primerjali
z desničarji istih let, istega spola in iz istega predšolskega programa. Levičarji in
desničarji se glede na rezultate testa niso razlikovali. Otroci, pri katerih se lateralnost
še ni ustalila, so dosegli slabše rezultate kot desničarji.
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Tabela 33: Nizanje kock
skupni dosežek naloge N odstotki
0 , 
1 , 
2 , 
3 , 
4 , 
5 , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Tabela 34: Ocene za nizanje kock za prvo starostno skupino
ocena čas izvedbe testne naloge
0– sek.
1– sek.
2– sek.
3– sek.
4– sek.
5+
V raziskavi »Povezava med odnosom, ki ga imajo starši do narave, ter razvojem
fine in grobe motorike pri otrocih« (Mcfarland, ) so otroci, ki so sodelovali pri
nekaterih dejavnostih vzaprtih prostorih, dosegli boljše rezultate na področju fine
motorike. Tisti, ki pa so večino časa preživeli v zaprtih prostorih, so dosegli slabše
rezultate na področju grobe motorike

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Tabela 35: Sledenje kolesarski stezi za prvo starostno skupino
skupni dosežek naloge N odstotki
0 , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Vsi otroci so za sledenje kolesarski stezi prejeli oceno . Za skupni dosežek  je
otrok lahko naredil največ štiri napake. Reno () omenja študijo, v okviru katere
so opazovali  otrok v desetih vrtčevskih igralnicah in ugotovili, da se otroci v
vrtcu skoraj polovico časa ukvarjajo zdejavnostmi, pri katerih je treba uporabljati
finomotorične spretnosti.   tega časa so izvajali dejavnosti s papirjem in pisalom.
Tabela 36: Prednostna roka pri sledenju kolesarski progi
prednostna roka N odstotki
desna roka  , 
leva roka , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Flatters, Hill, Williams, Barber in Mon-Williams () so raziskovali, koliko
spol vpliva na razvoj ročnih spretnosti pri mlajših otrocih. To vprašanje je
pomembno, ker se poudarja razvoj novih in pomembnih ročnih spretnosti, ki jih
v okviru izobraževanja v tem obdobju usvojijo otroci (na primer pisanje, risanje,
uporaba računalnika). Pri  otrocih so preučili, kako spretno nadzorujejo
pisalo. Rezultate so primerjali glede na njihov spol in njihovo starost. Naloge, ki
so jih otroci reševali s pomočjo tablične »PC-tehnologije«, so bile sestavljene iz
interaktivnih vidnih tarč na računalniškem zaslonu. Medtem ko so otroci reševali
naloge, so prek interakcije zdražljaji na zaslonu in uporabe pisala snemali tudi
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

njihove objektivne kinematične odzive. Naloge so od otrok zahtevale, da so pisalo
uporabili v te namene: (i) za več ciljnih premikov, (ii) za prerisovanje različnih
abstraktnih oblik in (iii) za sledenje premikajočemu se predmetu. Otroci teh
nalog niso poznali, kar je omogočilo, da smo izmerili njihovo splošno sposobnost,
ki bi jo lahko smiselno označili kot »ročno upravljanje«, poleg tega pa so s tem
minimalizirali kulturno pogojene razlike v izkušnjah (kolikor je to le mogoče). Pri
ciljnih premikih je bila ugotovljena zanesljiva interakcija med spolom in starostjo,
pri čemer so bili premiki pri deklicah hitrejši kot tisti pri dečkih nižjih starosti
(starih – let), vendar se je vzorec pri starejših otrocih (– let) obrnil. To, da
so starejši dečki pri omenjeni nalogi boljši, se sklada s predhodnimi dokazi o tem,
da se prednost pri ciljnih nalogah, povezanih z grobo motoriko, pri dečkih začne
pojavljati šele vnajstniških letih. Majhna, toda zanesljiva razlika med spoloma je
bila zaznana pri nalogi sprerisovanjem, pri kateri so deklice dosegle boljše rezultate,
in to ne glede na starost. Pri nalogi s sledenjem pa niso zasledili zanesljivih razlik
med dečki in deklicami. Ugotovitve torej kažejo, da imajo deklice pred puberteto
bolje razvite ročne spretnosti in so hitreje dovzetne za opravljanje novih nalog.
Vendar pa je treba poudariti, da so razlike pri vzorcu zelo majhne in ne namigujejo
na to, da bi bila pri spolih potrebna drugačna izobraževalna podpora, medtem ko se
razvijajo ročne spretnosti. Namen študije (Šarabon, ) je bil preveriti uporabnost
elektronske spiralometrije pri štiriletnih otrocih. Opazovani parameter elektronske
spiralometrije je izkazal dobro razlikovanje med različno dobrimi posamezniki
in sprejemljivo raven znotraj obiskovane ponovljivosti. Skupno je sodelovalo 
štiriletnih otrok. Vsak od njih je izvedel tri ponovitve testa sledenja preddoločeni
spirali. Otrok je v dominantni roki držal elektronsko pero, s katerim je vlekel po
elektronski računalniški tabli, in poskušal čim natančneje slediti ciljnemu vzorcu
spirale. Rezultati so pokazali, da najvišjo ponovljivost opazovanega parametra
dosežemo, če povprečimo najboljši dve od skupno treh ponovitev izvedene naloge
(ICC(,) = ,). Ponovljivost je bila v tem primeru znatno višja od tiste pri
uporabi le vrednosti ene ponovitve(ICC (,) = ,) in celo tiste, ki jo dosežemo
s povprečenjem vseh treh izvedenih ponovitev (ICC(,) = ,). Torej, če
uporabimo povprečje dveh najnatančnejših ponovitev od treh, lahko sklenemo, da
je mera povprečne amplitude razhajanja med ciljno in dejansko spiralo obetavna
za vrednotenje fine motorike roke pri otroku.

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Spretnost z žogo
Spretnosti z žogo zahtevajo zapleteno kombinacijo gibov na področju drobnih
in grobih gibov. Na primer pri lovljenju žoge se mora otrok najprej postaviti na
pravo mesto, nato pa s pravilno koordinacijo prstov v kritičnem trenutku zagotoviti,
da mu žoga ne pade iz rok.
Ta naloga zahteva mnogo natančnejšo zaznavno presojo in načrtovanje. Otrok,
ki želi ujeti žogo, mora veliko »vedeti« o nalogi. »Vedeti« mora, da soigralec drži
predmet, ki ga je mogoče vreči, da bo žoga priletela iz soigralčeve roke. Prav tako
mora ugotoviti velikost, obliko in material, iz katerega je žoga, ter hitrost, s katero
bo ta potovala. Nato se mora odločiti, kje bo stal, kako bo stal, kaj mora narediti,
da bo lahko ujel žogo, kako naj jo prime in podobno. Procesi, vključeni v zbiranje
senzornih informacij, njihovo združevanje v povezano celoto in prevajanje v
načrt dejavnosti, vključujejo stalno interakcijo med trenutnimi informacijami in
izkušnjami iz preteklosti (Henderson in Sugden, ).
Tabela 37: Lovljenje vrečke za prvo starostno skupino
skupni dosežek naloge N odstotki
0 , 
1 , 
2 , 
3 , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

Tabela 38: Ocene za lovljenje vrečke za prvo starostno skupino
ocena število ulovov
0–
1
2
3–
4
5
Način, na katerega otrok meče in lovi, se s starostjo sistematično spreminja.
Ciljanje in lovljenje zahtevata precej natančno izpopolnjevanje prostorskih zahtev.
Pri prvem mora načrt gibanja vsebovati pravilno usmerjanje žoge v tarčo, pri
drugem pa mora otrok postaviti v ustrezne položaje telo in roke. Prav tako je v
obeh primerih pomemben nadzor moči ali vložen napor, vendar na različne načine.
Pri ciljanju, pri katerem je tarča predmet ali oseba, je od moči neta odvisno, ali
predmet, ki ga otrok vrže, pristane pred tarčo ali leti čeznjo. Pri lovljenju mora
otrok oceniti hitrost ali silo bližajočega se predmeta (Henderson in Sugden, ).
Tabela 39: Kotaljenje žoge v gol
skupni dosežek naloge N odstotki
0 , 
1 , 
2 , 
3 , 
4 , 
5 , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 

RAZ VOJ ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Tabela 40: Prednostna roka pri kotaljenju žoge v gol
prednostna roka N odstotki
desna roka  , 
leva roka , 
desna in leva roka , 
testirani otroci  , 
netestirani otroci , 
skupaj  , 
Tabela 41: Doseženi rezultati otrok pri meritvah po posameznih testih ABC
minimum maksimum AS SD
vstavljanje kovancev , ,
nizanje kock , ,
sledenje kolesarski stezi , ,
lovljenje vrečke , ,
kotaljenje žoge v gol , ,
Legenda: AS = povprečna vrednost, SD = standardni odklon
Iz tabele  je razvidno, da so se merjeni –-letni predšolski otroci najbolje
izkazali pri testu sledenje kolesarski stezi, ki so ga prav vsi izvedli brez opaženih
napak. Po uspešnosti mu sledita testa lovljenje vrečke (AS = ,) in vstavljanje
kovancev (AS = ,), manj uspešno pa so merjeni otroci izvedli test kotaljenja
žoge v gol (AS = ,).
ZALJUČE
Pri nalogi, ki vključuje delo rok, delujejo roka, trup in oči povezano. V literaturi,
ki obravnava razvoj funkcije roke, je dobro dokumentiran nabor prijemov, ki se
pojavljajo pri določeni starosti, in kako otrok te uporablja. Opaziti in zabeležiti
moramo nezrele ali neobičajne prijeme. Prav tako je pomembno, kako otrok sedi,
POMEN IN RAZVOJ DROBNIH GIBALNIH SPR ETNOSTI V ZGODNJEM OTROŠTVU

saj je nadzor v sedečem položaju osnova za primerno seganje po stvareh, prijemanje
in ravnanje s predmeti. Naloge v tem delu testa so namenjene odkrivanju otrokove
zmožnosti izpolnjevanja prostorskih in časovnih zahtev nalog, ki vključujejo delo
rok. Ob fini motoriki si otrok razvija tudi koncentracijo, čut za red, samostojnost,
uči se zaporedij, sprejema drobne odločitve, rešuje težave, hkrati pa so vse vaje
v fini motoriki dobra osnova za razvoj grafomotorike. Ne moremo napovedati,
katere spretnosti bodo današnji otroci potrebovali, ko odrastejo. Avtorici testa
ABC, ki smo ga uporabili v študiji (Henderson in Sugden, ), opozarjata, da
moramo biti pri opisu otrokovega gibalnega statusa na podlagi dosežka pri testu
previdni. Naša vloga je po svojih močeh pomagati otroku, da se razvije kot celovito
človeško bitje, da bo imel zmožnosti in izkušnje za smiselno in polno življenje,
ko odraste. Naloga tistih, ki se ukvarjajo z otroki, je, da se zavedajo, da se ti med
seboj razlikujejo, med drugim tudi po gibalnih zmožnostih, da to upoštevajo in
da se otrokom v tem smislu tudi prilagodijo.
ResearchGate has not been able to resolve any citations for this publication.
ResearchGate has not been able to resolve any references for this publication.