PresentationPDF Available

Prešeren kot ranjeni labod: manj znane posebnosti njegovega življenja in dela

Authors:

Abstract

Prezentacija primerja poezijo Koseskega (bistrovidni orel) in Prešerna (ranjeni labod): ker Prešernova pretežno pesimistična poezija ni najbolj primerna za dvig narodne zavesti, so ga prešernoslovci spreminjali v bistrovidnega orla (razlaga pesmi Pevcu). Težave z recepcijsko zahtevnostjo Prešernovih pesmi so imeli tudi razlagalci njegovih pesmi. Nekatere je motila ljubezenska tematika, še danes pa je problem interpretacija Zdravljice.
Prešeren kot ranjeni labod:
manj znane posebnosti
njegovega življenja in dela
doc. dr. Zoran Božič, Univerza v Novi Gorici
Mladinski center Ajdovščina, 19. 2. 2015
S koliko leti je mati Franceta poslala od doma?
S kakšnimi nameni? Kdo je skrbel zanj v
Kopanju pri Grosupljem?
Kakšni so bili kasneje odnosi med Francetom
in materjo?
V čem vidi leta 1847 Fran Malavašič razliko
med dvema sicer enakovrednima pesnikoma?
„Prešerin in Koseski sta tedaj dve svitli zvezdi
na obnebju slovenskiga pesništva, sta dva
velikana na našem Parnasu.
„Prešeren se da /…/ priličiti labudu, kteri
preganjan in ranjen od nemilih viharjev osode
po samotnim jezeru življenja plava …“
„Koseski je enak bistrovidnemu orlu, kteremu
je osoda krepke perute podarila, de se v jasne
višave vzdigne in bližnji sosed vseoživljajočiga
sonca iz njegovih žarkov moč serka …“
Zakaj so v 20. stoletju literarni zgodovinarji iz
Prešerna umetno ustvarjali bistrovidnega orla,
torej Koseskega?
Kako
bit očeš poet in ti pretežko
je v prsih nosit‘ al pekel al nebo!
Stanu
se svojega spomni: trpi brez miru!
»Ta kratka in krepka pesem nam predstavlja
Prešerna v njegovi zopet zadobljeni moški
sili.« (Prijatelj 1905)
»Prestop je to osebno poetov – v ‚objektivni
mir‘: tisti mir, ne sicer srca, ampak mir
duha!« (Žigon 1914)
„pesnik je tisti, ki zmore premagati duhovno
bedo resničnosti;
pesnik je tisti, ki zmore pomiriti čustveno
depresijo vsakdanjosti;
pesnik je tisti, ki zmore odgnati mračno
preteklost, prazno sedanjost, brezupno
prihodnost.“ (Paternu 1960)
„Da je ta parafraza nasilna, protiprešernovska,
pač ni treba dokazovati, ker nam celota
pesnitve kategorično diktira, da dojemamo
prve tri kitice kot obupne klice, na katere ni
odgovora. Najmanj pa je možen tak odgovor,
kakor ga je razbral Paternu.(Slodnjak 1964)
Pesnik ima moč »noč temno razjasnit«,
»kregulja odgnati, ki kljuje srce«, »izbrisat 'z
spomina nekdanje dni, brezup prihodnjih
oduzet' spred oči, praznoti vbežati, ki zdanje
mori«. (Rupel 1975)
»Izkušnje v literarnozgodovinskem seminarju
so pokazale, da se tudi študijska branja na
tem mestu razhajajo: od možnosti »Pesnik je
tisti, ki zna noč temno razjasnit'« do čisto
nasprotne možnosti: »Nihče ne zna noči
temne razjasnit'.« (Paternu 1977)
„Klicani Kdo!, ki naj bi trpljenje obvladal in
odstranil, /…/ je lahko tudi nekdo, ki ga nikjer
ni, je lahko tudi Nihče. Nekatere optimistične
razlage so temu Kdo-ju podtaknile pesnikovo
osebno orfejsko moč, ki da zmore vse.
(Paternu 1994)
Ali so Prešernove pesmi danes še aktualne?
Pozna kdo pesem Elegija svojim rojakom?
Kranjc, ti le dobička išeš,
bratov svojih ni ti mar;
kar ti bereš, kar ti pišeš,
more dati gotov dnar.
Kar ni tuje, zaničuješ,
starih šeg se zgublja sled;
pevcev svojih ne spoštuješ –
za dežele čast si led.
Kakšne težave imajo danes dijaki z
razumevanjem Prešernovih pesmi?
Mož in oblakov vojsko je obojno
končala temna noč, kar svetla zarja
zlati z rumen'mi žarki glavo trojno
snežnikov kranjskih siv'ga poglavarja.
Ko je temna noč, se ne vidi niti vojske,
ko je svetlo, pa se vidi celo poglavarja.
Na tleh leže slovenstva stebri stari,
v domačih šegah utrjene postave;
v deželi parski Tesel gospodari,
ječe pod težkim jarmom sini Slave.
Kljub temu, da so Slovence zatirali, so ohranili
svojo kulturo in navade in se niso uklonili pod
vladarji.
Prenesla pričujoče ure teže
bi ne bila let poznih glava siva;
v mladosti vendar trdniši so mreže,
ki v njih drži nas upa moč golj'fiva.
Ko si star, postane glava siva in ti možgani ne
delujejo več dobro, ko si mlad, pa dobro
razmišljaš in znaš goljufati.
Kakšno mnenje je imel dr. Anton Mahnič,
kasnejši krški škof, o kvaliteti Prešernovih
pesmi?
„Kje bomo našli pesnika, ki bi nam zvestejše in
resničniše označil človeško strast s svojimi
spremembami, s sladkimi in grenkimi
nasledki?“
„In ko bi mene postavili sodnika našim
pesnikom, bi odločil Preširnu med vsemi
drugimi najviši sedež, vsaj toliko viši nad
vsemi, kolikor je Triglav viši nad Krnom.“
Zakaj so Prešernove ljubezenske pesmi po
Mahniču škodljive?
„Prešeren je ljuboval pred časom, brez
pravega namena, brez zakona, zatorej je
ljubezen njegova protinaravna, pregrešna. In
ker je ta ljubezen v pesmih njegovih
vpodobljena v najlepši čarobni obliki, rečemo
lahko: Preširen nam v zlati, umeteljno izdelani
posodi podaja strup pregrešne strasti.
Kakšen vpliv imajo po Mahniču Prešernove
ljubezenske pesmi na življenje tedanjih
dijakov?
„A posebno pogubna je taka ljubezen nezreli
mladini; ako se začne zanjo vnemati, jame
mladenču polniti domišljijo z nečistimi podobami,
otrovi mu nepokvarjene živce, izsreblje živeljni sok.
Zatorej pa mora vsak pravi odgojitelj pred vsem
zapomniti si prevažno svarilo: ne dajaj mladini v
roke zaljubljenih pesnikov, ni veče nevarnosti za
mlado srce.
Kaj meni dr. Janko Kos o Prešernovi
ustvarjalnosti po štiridesetem letu življenja?
„Že zunanji obseg Prešernovega pesniškega
dela v štiridesetih letih, predvsem pa očitna
znamenja pojemajoče pesniške sile, ki jih
lahko razberemo proti koncu teh let, govorijo
seveda v prid domnevi, da ne gre samo za
obdobje zaključkov, ampak v njegovi končni
podobi tudi za obdobje upada.
V kateri razdelek Poezij so uvrščene naslednje
Prešernove pesmi?
V katerem ustvarjalnem obdobju so nastale?
Dekletam
Strunam
Soldaška
Pod oknam
Ukazi
K slovesu
Mornar
V spomin Andreja Smoleta
Od železne ceste
Nezakonska mati
Kako lahko dokažemo, da Prešernova pesniška
ustvarjalnost po letu 1840 ne usiha?
Sonetni venec, Krst pri Savici, Zdravljica
Sonetni venec 1834:
Pev‘c nove ti cvetlice v venc povije …
Sonetni venec 1847:
Poet tvoj nov Slovencem venec vije …
O blagor Čertomir, o blagor tebi!
Ker vneta je od tvojiga pogleda,
prevzeta deklica je sama sebi,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!
Ko zarja, ki pot zjutraj dela Febi,
spreminja se zdaj nje podoba bleda,
in v tvoji roki, roka nje ostane
zaderžana ji od moči neznane.
O blagor, blagor, Črtomír! ti vneta
je deklica od tvojega pogléda,
kak od zamáknjenja je vsa prevzeta,
kak gleda v tla, kak trese se beseda!
Ko zarija, ki jasen dan obeta,
zarumení podoba njena bleda,
in v tvoji roki roka nje ostane
zadŕžana ji od moči neznane.
Komú pervo sdravízo
Napíli bómo króg in króg?
Şlovénzov porodnízo,
Deshélo náſho shívi Bóg.
Brate vſe,
Kar naſ je
Şinóv ſlovénſke mátere!
Komú narpred veselo
zdravljico, bratje! čmò zapét'!
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinóv sloveče matere!
Katera kitica Prešernove Zdravljice je
slovenska državna himna?
Kako določata državno himno slovenska
Ustava in zakon o državnih simbolih?
Ja sedanja slovenska himna sploh določena?
Prva različica Zdravljice iz leta 1844: devet
kitic.
Različica iz rokopisa Poezij leta 1846: sedem
kitic.
Različica iz prve objave leta 1848: osem kitic.
Kakšen je bil uradni odgovor slovenske vlade
na pobudo Državnega sveta RS za določitev
slovenske državne himne v 6. členu Ustave?
Vlada pod vodstvom PM Janeza Janše:
„Slovenska državna himna je celotna
Zdravljica Franceta Prešerna.
Vlada pod vodstvom PM Alenke Bratušek:
„Slovenska državna himna je sedma kitica
Prešernove Zdravljice.
Zakaj se nekaterim razlagalcem zdi sedma
kitica Zdravljice iz leta 1848 neprimerna kot
slovenska himna?
Gre pri tej kitici res samo za
internacionalizem, za poveličevanje evropskih
oz. svetovnih narodov?
Živé naj vsi naródi,
ki hrepené dočakat dan,
ko, koder sonce hodi,
prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
V sovražnike 'z oblakov
rodú naj naš'ga treši gróm;
prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencov dom;
naj zdrobé
njih roké
si spone, ki jih še težé!
Kako je Prešeren genialno povezal in uskladil
dve nasprotujoči si pričakovanji: doseči
osvoboditev Slovencev izpod nadvlade tujcev
in živeti v slogi s sosednjimi narodi?
osvoboditev Slovencev (sedanjost):
naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže
ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit kliče čas
dobrososedski odnosi (oddaljena prihodnost):
koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan
ne vrag, le sosed bo mejak!
ResearchGate has not been able to resolve any citations for this publication.
ResearchGate has not been able to resolve any references for this publication.