Temeljni namen dela je znanstvena preučitev in opredelitev povezave med uspešnostjo na delovnem mestu in življenjskim slogom zaposlenih, ki ga opredeljujejo vzorci vedenja in dejavnost: telesna dejavnost in zmogljivost, stres, hidracija, počutje in zadovoljstvo. Cilj je bil oblikovanje modela za podporo zaposlenim na sedečih delovnih mestih z namenom optimizirati uspešnost zaposlenih na delovnih mestih. Vsebine, ki opredeljujejo delovno uspešnost, so izbrane tako, da jih je mogoče implementirati v večino delovnih organizacij, kjer večji del zaposlenih sedi in ne predstavlja večjih finančnih in časovnih obremenitev. Podatke smo pridobili večplastno. Izveden je bil vprašalnik (demografske značilnosti, značilnosti življenjskega sloga, uspešnosti na delovnem mestu, zadovoljstva, počutja, stresa), opravljena je bila meritev telesne zmogljivosti (dinamometer) ter izračun ocene maksimalne porabe kisika (VO2max) na osnovi Jacobsonove formule. V raziskavi je sodelovalno 122 oseb (65 žensk, 57 moških) zaposlenih na sedečih delovnih mestih, ki so diferentno razporejeni še glede na starost, panogo, izobrazbo, velikost organizacije, regijo in hierarhijo. Ugotovljeno je bilo, da uspešnost na delovnem mestu, izmed petih napovednih spremenljivk (telesna dejavnost in zmogljivost, hidracija, občutek obvladovanja stresa, počutje in zadovoljstvo), najmočneje opredeljuje spremenljivka zadovoljstvo z delom (r = 0,38 – Pearsonov korelacijski koeficient in rho = 0,35 Spearmanov korelacijski koeficient) in z življenjem (r=29 – Pearsonov korelacijski koeficient in rho = 0,24 Spearmanov korelacijski koeficient). Pri hidraciji, kljub številnim znanstvenim potrditvam, ki govorijo v prid vplivanja na uspešnost na delovnem mestu, podatki ne potrjujejo povezave (r = 0,08). Podobno je bilo pri počutju zaposlenih, saj tudi tu podatki ne potrjujejo povezave z uspešnostjo na delovnem mestu, potrjujejo pa jo z zadovoljstvom z delom. Na osnovi analize rezultatov smo oblikovali predloge modelov za oblikovanje programov usposabljanja zaposlenih. Najboljši model je napovedal 33,1 % uspešnosti zaposlenih pri moških in 29 % pri ženskah. Modeli so lahko del korporativnega velnes programa, ki se izvaja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu. Z optimizacijo analize podatkov se v ta model uvrščajo: skrb za zadovoljstvo z življenjem in delom, telesna dejavnost in zmogljivost, transport na- in z dela ter reverzibilna sedentarnost, stresne obremenitve in omejitve telesne aktivnosti.