Osebnost, vrednote in psihično blagostanje

Abstract

The mental well-being and other aspects of our personal effectiveness are under research scrutiny for a long time and in this research different factors of well-being have been discovered. This book is aimed at the clarification of the relationships and connections between three great domains of psychological research: personality, values (including both value orientations and value-congruent behavior) and well-being. The above mentioned relationship have been massively investigated so far, yet a number of very important problems remained unresolved. Among them, there is the question, whether the behaviour, which is consistent with the values and ethical standards, makes us happier or not.

According to the majority of the prominent psychologists, the human personality is the most important subject of psychological research. Structural models are in the focus of personality psychology already for decades. Yet only recently, the empirical psychological research yielded the results that convincingly show the existence and importance of the General Factor of Personality (GFP, the Big One). Consequently, the existent hierarchical models of personality structure should be modified to the essential extent. This book reviews the research results, which demonstrate the nature, psychological content and the cultural and bioevolutionary roots of GFP, the correlations between GFP and other significant non-cognitive psychological variables and the role and importance of GFP in the structural hierarchy of personality dimensions. This hierarchy contains several levels of generality with the GFP at the apex (the pyramidal model of personality structure).

The results of the research collected in this book could be briefly formulated in the following statements:
1. GFP is very robustly identified as a one single general factor occupying the apex of the hierarchical structure of personality dimensions;
2. GFP has substantial correlations with almost all most prominent psychological variables in the non-cognitive domains (emotionality, affect, motivation, coping, well-being, self-esteem and others);
3. GFP represents a stable dimension across different cultural and national environments.
4. the characteristics of GFP, discovered so far, form a plausible rationale for the assumption of the biological basis of GFP, including the evolutionary, genetic and neurophysiological aspects.
The results of our research confirmed the new model of personality structure comprising different levels of dimensional hierarchy with the GPF in the apex of the structural model. The model could be labeled as the Pyramidal Model of Personality (PMP). It represents the most recent theory of the personality structure, which upgraded the most important previously build basic models of personality structure (including the models of Cattell, Eysenck, Big Five model and others).

Our research also confirmed and improved structural models previously established in our research and thus confirmed the validity of existing paradigms in the domain of personality (with GFP or general factor of personality), cognitive dimensions (with g-factor of intelligence on the top of structural hierarchy) and similar in the domain of self-concept and well-being.

In summary, the existence of general factors in all mentioned structural hierarchies have been convincingly demonstrated. One of the main results of this line of research was the elaboration of the new structural paradigm of personality, which was further considered in the connection to a wide spectrum of psychological, bioevolutionary and cross-cultural variables. The investigations of the members of program team contribute also to the confirmation of the universality and stability of core personality structure.

As expected, the established dimensions of personality and cognition (including their interaction, represented by values) explained substantial amounts of the variance in decision-making behavior and in the mental wellbeing. Further progress has been made in other fields, including developmental psychology, social psychology, educational psychology, organizational psychology, health psychology and traffic psychology.

The second major chapter of the theoretical part of this book is dealing with the field of values. Unfortunately, the empirical research of values has not been integrated into a comprehensive and unified theoretical framework as for instance has been the research of intelligence or the research of personality traits. For this reason, I recently constructed a theoretical model that includes the most important aspects of human values: the hierarchical structure of values (taxonomy of values), the causal factors and the development of values, the transcultural consistency of values, and the connections of values with other psychological and demographic variables. Thus, a comprehensive model of values has been build, including the full taxonomical and etiological perspective of values and the relationships of the values with other important psychological domains.

Starting from the vast amount of empirical as well as theoretical studies of the values, I attempted to develop a comprehensive psychological theoretical model of values during the research in the past decades. It encompasses a number of empirical investigations aimed to verify the basic hypotheses of our model. The entire theory could be outlined along the following main aspects of values study:

1. The structural (descriptive and taxonomical) aspect of the model,
2. Developmental aspect,
3. The aspect of the universality and cross-cultural stability,
4. The aspect of connections with demographically important variables (gender, age, education, SES, religiosity etc.),
5. The aspect of the role of values in the human life, behaviour and decision making,
6. The aspect of values in connection to great social changes in transition processes,
7. The aspect of intrapersonal integration of values,
8. The aspect of causal origins of human values (biological, sociocultural and spiritual roots of values)

In the theoretical part of this book, the next chapters are dedicated to the field of mental well-being and also to the relationships between personality, values and well-being. Multivariate analyses of well-being (WB), measured by the scales indicating 12 representative variables (life satisfaction, positive affect, negative affect, self-acceptance, interpersonal relations, autonomy, environmental mastery, personal growth, meaning of life, satisfaction of need for autonomy, need for relatedness, and need for competence), clearly established a stable latent structure. The most salient solution yielded only one general factor of well-being defined by the continuum from negative to the positive signs of well-being. On the next level of generality, two factors appeared, the broad factor of satisfaction and the broad factor of meaning. The multivariate analyses of 71 scale items also produces a strong general factor, highly correlated with the scale general factor. The next promising solution resulted in five further latent dimensions (life satisfaction, negative emotionality, positive emotionality, interpersonal relations, and growth). All extracted higher-order dimensions of WB are substantially associated with the big five factors of personality and their superordinated common factors. The psychological models of well-being are obviously quite redundant sharing the impressive common variance that can be attributed to the general factor of WB.
The underlying personality structure and the dimensions of the stress, coping, burn-out and mental disorders have been additionally included into the research of the personality background of the well-being.

There is no person who won't be happy. Even those, who wish to be punished for their sins, see the punishment as a tool leading to the happiness. Very long ago, the ancient philosophers like Democritus and Aristotle already claimed that the happiness is the main goal of human life. Physical and mental well-being was, is and will be the most important thing in the eyes of many people. Other ancient thinkers also explicitly associated well-being with the ethical behaviour. As Sophocles said, it is better “to fail with honour than succeed by fraud”. Is it true, that ethical behaviour makes people happy and that unethical behaviour brings unhappiness? In our times, facing a lot of egoism and utilitarism on every step, we may seriously question this opinion.
However, the scientific research convincingly demonstrates that the realisation of the values and ethical standards in the actual behaviour really increases the happiness and well-being. The more you feel that your values are fulfilled in your behaviour, the higher you rate your well-being or happiness, or vice-versa, people with higher well-being or happiness report also higher fulfillment of values in the actual behaviour. According to this, in the main empirical research, reported in the second part of this book, I tested the relationship between the personality, the values and the personal well-being (including happiness, satisfaction with life, positive relations with others, purpose in life, personal growth, mastery of environment, sense of autonomy and self-acceptance).

The relationship between personality, values and well-being is highly important from theoretical, ethical (moral) and practical (behavioral) viewpoint. The value-congruent behavior can be defined in terms of fulfillment or realization of the values in the actual behavior of a person. In the empirical part of the book, different hypotheses focused on the relationships between the personality, values and well-being were tested. In this respect, the most important is the general model, which hypothesized that the dimensions of personality, values, and value-congruent behavior (indicated by the fulfillment or realization of the values in the behavior) significantly predict the personal well-being.

Thus, a multivariate study was performed on a sample of 948 participants. The results, based on the variety of multivariate and SEM analyses, showed convincingly that the personality, values and value-congruent behavior significantly predict the well-being.

However, the behavioral fulfillment of values is much stronger predictor of well-being than mere ratings of value importance, which are commonly used in the value surveys. All these results may have implications both for the scientific theories of value-behavior relation and for the ethics and moral theory. For example, the results strongly corroborated the old, yet often doubted and criticized assumption that value-congruent behavior makes people happier.

It is well-known, that the personality is the strongest predictor of well-being beside the major stressful events. Much less is known about the connections between the values and well-being. That was the reason for the study being performed on the sample of 948 participants of both sexes in the age span from 18 to 64 years. In the study, the relationships between three groups of variables, personality variables, value dimensions and dimensions of well-being were thoroughly investigated.
The overall influence of the predictors (dimensions of personality, values and value-congruent behavior) upon the well-being is very strong: about 56 percent of the entire variance of the well-being can be explained by all three predictors. Apart from the external stressors, personality and values obviously represent major predictors of the well-being and happiness.

The message of the results is very clear: apart from the influence of personality, which is tremendous predictor of well-being (accounting for the 48 percent of the variance of well-being), the values appeared to be very strong predictors of well-being and happiness too. Personal value orientations accounted only for the 3 percent of the well-being variance, while the fulfillment of values in actual behaviour explained much more of the well-being variance (16 percent). Indeed, as mentioned also previously in the chapter dealing with the values, the fulfillment of the values has more predictive power for the well-being than mere ratings of the value importance (value orientations).

The results of our study undoubtedly confirmed the hypothesis that the realisation of the values in the behaviour significantly and substantially contributes to the well-being, happiness and satisfaction in life. To live in concordance with the values, ethical standards and moral norms means to live more happy and satisfying life. Thus, our conclusion is that the ethical behaviour is not only desirable and morally superior, it also brings more happiness. The behaviour, which is congruent with the values and ethical standards, thus contributes to the well-being. From the viewpoint of our well-being it pays a person to behave ethically.

Full text

Osebnost, vrednote
in psihično blagostanje
Janek Musek

Osebnost, vrednote in psihično blagostanje
Zbirka: Razprave FF (ISSN 2335-3333)
Avtor: Janek Musek
Recenzentki: Darja Kobal Grum, Andreja Avsec
Lektura: Alenka Marija Musek
Tehnično urejanje in prelom: Lavoslava Benčić
Slika na naslovnici: Stock photo © kemalbas
© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015.
Vse pravice pridržane.
Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete
Za založbo: Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete
Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić
Tisk: Birograka Bori, d. o. o.
Ljubljana, 2015
Prva izdaja
Naklada: 300 izvodov
Cena: 19,90 EUR
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

3
Kazalo vsebine
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
I. TEORETSKI DEL
1 Teoretični uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13
2 Osebnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17
2.1 Pojem osebnosti in medosebnih razlik . . . . . . . . . . . . . . . . .17
2.2 Osebnostne dimenzije in superdimenzije . . . . . . . . . . . . . . .17
2.2.1 Temeljne dimenzije osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . .18
2.2.2 Petfaktorski model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19
2.2.3 Generalni faktor osebnosti (GFO) in model piramidne
strukture osebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21
3 Vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27
3.1 Kaj so vrednote? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27
3.2 Kategorije vrednot in vrednotnih usmeritev . . . . . . . . . . . . . .28
3.3 Razširjeni model vrednotnih kategorij . . . . . . . . . . . . . . . . .33
3.4 Integralni model motivacije in vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . .38
3.5 Evropsko ogrodje etike in vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40
4 Psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45
4.1 Pozitivna psihologija in optimalno delovanje . . . . . . . . . . . . .46
4.1.1 Pojem psihičnega blagostanja in glavni teoretski modeli
pozitivne psihologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47
4.1.2 Temeljni modeli psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . .50
4.1.3 Drugi modeli pozitivne psihologije . . . . . . . . . . . . . . .52
4.1.4 Študija: struktura in dimenzije psihičnega blagostanja. . .58
4.1.5 Študija: dimenzije psihičnega blagostanja in osebnost . .61
5 Odnos med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem . . .65
5.1 Osebnost in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65
5.2 Osebnost in psihično zdravje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67
5.2.1 Študija: dimenzije psihičnega zdravja in psihopatološkega
prostora . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .68
5.2.2 Študija: osebnostna podlaga psihičnih in
osebnostnih motenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71

4
5.3 Stres in izgorevanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78
5.3.1 Odzivanje na stres in spoprijemanje s stresom . . . . . . .81
5.3.2 Osebnostna čvrstost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .82
5.4 Študije stresa in izgorevanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83
5.4.1 Stres, izgorevanje in psihično blagostanje . . . . . . . . . .84
5.4.2 Dimenzije slogov obrambe in spoprijemanja . . . . . . . .85
5.4.3 Slogi spoprijemanja in psihično blagostanje . . . . . . . . .91
5.4.4 Vloga osebnosti osebnosti pri stresu in izgorevanju . . . .92
5.5 Vrednote in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95
5.6 Hedonski in telični model psihičnega blagostanja . . . . . . . . .100
5.6.1 Zadovoljevanje potreb in zadovoljevanje ciljev . . . . . .101
5.6.2 Uresničevanje in izpolnjevanje vrednot . . . . . . . . . . .103
II. EMPIRIČNI DEL
6 Problemi in hipoteze. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .119
6.1 Namen in problem raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
6.2 Raziskovalne hipoteze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .120
7 Metoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
7.1 Udeleženci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .123
7.2 Spremenljivke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .124
7.2.1 Spremenljivke v raziskovalnem modelu . . . . . . . . . . .124
7.2.2 Demografski vidiki spremenljivk . . . . . . . . . . . . . . . 125
7.3 Raziskovalni aparat . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .130
7.4 Postopek in obdelava podatkov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133
8 Rezultati in diskusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
8.1 Pregled rezultatov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
8.2 Dimenzionalna struktura osebnosti, vrednot in psihičnega
blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135
8.2.1 Pet velikih in nadredne dimenzije osebnosti: GFO,
stabilnost in plastičnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
8.2.2 Dimenzije vrednot: vrednotne usmeritve in kategorije
uresničenosti vrednot . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138
8.2.3 Primarne in nadredna dimenzija psihičnega blagostanja . .138

5
8.3 Raziskovalni model . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .140
8.4 Korelacije in regresijske analize spremenljivk . . . . . . . . . . . . 141
8.4.1 Korelacijske analize osebnosti, vrednot in psihičnega
blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .141
8.4.2 Regresijske analize psihičnega blagostanja glede na
osebnosti in vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
8.5 Multipla faktorska analiza spremenljivk v modelu . . . . . . . . . 149
8.6 Kanonična korelacijska analiza neodvisnega in odvisnega niza . . .155
8.7 PLS analiza . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .162
8.8 SEM analize . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 170
8.8.1 Regresija s pomočjo SEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .171
8.8.2 Analize poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .173
8.8.3 SEM analize latentnega prostora . . . . . . . . . . . . . . . 177
8.9 PLS modeliranje poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
9 Generalna diskusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187
9.1 Osebnost in vrednote kot prediktorja
psihičnega blagostanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .188
9.1.1 Osebnost in vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188
9.1.2 Osebnost in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . .189
9.1.3 Vrednote in psihično blagostanje . . . . . . . . . . . . . . .190
9.1.4 Uresničenost vrednot in psihično blagostanje . . . . . . .191
9.1.5 Psihično blagostanje in spol . . . . . . . . . . . . . . . . . .191
10 Zaključki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .195
Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197
Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .203
Seznam tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
Seznam slik. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .211
Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .215
Stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 233
Imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239

7
Predgovor
Knjiga »Osebnost, vrednote in psihično blagostanje« je znanstveno delo, ki obrav-
nava odnose in povezave med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem.
V največjem delu obravnava knjiga izsledke raziskav, ki so bile narejene v okviru
programske skupine »Osebnost, kognicija in odločanje v življenjski perspektivi« in
projekta »Generalni faktor osebnosti« na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Raziskave so potekale v letih 2009 do 2014 in se v znatni meri navezujejo tudi na
delo korespondentne programske skupine in projekta v prejšnjih fazah. Še posebej
se knjiga usmerja na odnose med sklopi spremenljivk, ki jih lahko razberemo iz
samega naslova. Gre za dimenzije osebnosti, vrednot (tako njihove pomembnosti
kot njihove dejanske izpolnjenosti ali uresničenosti v življenju in obnašanju) in
psihičnega blagostanja. V luči te problematike velja takoj poudariti, da doslej v
svetu in pri nas ni bilo raziskave, ki bi sistematično osvetljevala vpliv uresničenosti
vrednot na psihično blagostanje.
Pojem psihičnega blagostanja obsega psihološke vidike človekove dobrobiti in se
močno prekriva s pojmi sreče, življenjskega zadovoljstva in življenjskega smisla. Že
davno so tako ljudje v svojih zdravorazumskih presojah kot tudi misleci in lozo
(npr. Demokrit in Aristotel) menili, da je sreča glavni cilj posameznika in danes se
je tudi v znanosti − nemalo po zaslugi t. i. pozitivne psihologije − utrdilo podobno
spoznanje. V očeh večine ljudi, tako laikov kot strokovnjakov, bi zato le težko našli
kaj, kar bi se jim zdelo pomembnejše od sreče in zadovoljstva v življenju, skratka
pomembnejše od psihičnega blagostanja.
Vse stvari, tudi naše psihično blagostanje ima svoje vzroke. Znanost se po deni-
ciji osredinja na vzročne dejavnike, ko raziskuje vse mogoče pojave. Kot je dejal
Francis Bacon, pred njim pa že Aristotel, spoznamo bistvo stvari po njenih vzrokih.
Znanstvena analiza psihičnega blagostanja nam torej odkriva njegove vzročne de-
javnike. A kaj vse vpliva na naše psihično blagostanje? Nekatere izmed teh dejav-
nikov poznamo dobro in je njihov vpliv na psihično blagostanje tudi empirično
dokazan. Dobro npr. vemo, kako na psihično blagostanje vpliva zadovoljenost te-
meljnih potreb. Vsakomur je tudi jasno, da je naše psihično blagostanje odvisno od
številnih zunanjih dejavnikov, od stresorjev, ki bodisi negativno, bodisi pozitivno
vplivajo na naša občutja sreče in zadovoljstva. In če razmislimo, hitro ugotovimo,
kako močno vplivajo na psihično blagostanje naše osebnostne dispozicije in sploh
naša osebnostna struktura.
Mnogi lozo in drugi misleci so upravičeno zatrjevali, da etično ravnanje v
končni posledici prinaša srečo, neetično pa onesrečuje. Spomnimo se Sofokleja,

8
ki pravi, da je bolje propasti s častjo kot uspeti s prevaro. Ker vemo, da so najpo-
gostejši in najbolj pereči negativni pojavi od nasilja, vojn, kriminala in korupci-
je do revščine, pomanjkanja in lakote povezani z razhajanjem med vrednotami
in dejanskim obnašanjem, se skoraj vsi strinjamo, da je potrebno in celo nujno
zmanjševati omenjeno razhajanje in doseči, da bo naše obnašanje bolj usklajeno z
vrednotami in etičnimi standardi. Skoraj vsi se strinjamo, kako potrebna in nujna
je zato vrednotna in značajska vzgoja. In to prepričanje bi bilo še bolj prepričljivo,
če bi lahko rekli, da bomo tudi tem bolj srečni, čim bolj etično bomo ravnali. Ali
pa empirične raziskave zares potrjujejo, da smo tem srečnejši, čim bolj se v življenju
dejansko ravnamo po etičnih standardih in vrednotah? Če bi dejansko bilo tako,
potem bi imeli v rokah še zadnji, a hkrati psihološko najprepričljivejši argument, da
se splača biti pošten, pravičen in dober. Če uresničenost vrednot in etičnih standar-
dov prispeva k psihičnemu blagostanju, potem lahko moralne principe in moralno
ter etično vzgojo otrok zagovarjamo s še večjo upravičenostjo. Priznati moramo,
da dosedanje empirično raziskovanje še ni zadovoljivo osvetlilo nekaterih ključnih
dejavnikov psihičnega blagostanja. To velja tako za že omenjeni vpliv osebnosti,
kot za vpliv in vlogo vrednot ter z njimi povezanega obnašanja.
V raziskovanju, o katerem poroča ta knjiga, smo zato skušali sistematično preverjati
odnose in povezave med osebnostjo in vrednotami na eni strani ter psihičnim bla-
gostanjem na drugi. V raziskavi nas je predvsem zanimalo, koliko lahko na podlagi
informacij o osebnosti in vrednotah napovedujemo naše psihično blagostanje. Še
prav posebno pa smo želeli z raziskavo odgovoriti na še empirično nezadostno
pojasnjeno vprašanje, ali stopnja izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot in
etičnih standardov v našem obnašanju pomembno vpliva na stopnjo psihičnega
blagostanja. Nas etično obnašanje ne zadovoljuje le v etičnem pogledu, ampak nas
naredi tudi srečnejše v življenju.
Pričujoča knjiga je razdeljena na dva velika dela. Prvi, teoretski del vključuje najprej
kratek teoretski uvod in nato obravnava posamezno vse tri velike sklope spremen-
ljivk, ki smo jih sprejeli v raziskovalni mode. To so sklopi osebnosti, vrednot in
psihičnega blagostanja. Prvi sklop zajema spremenljivke osebnosti, zlasti temeljne
dimenzije osebnosti in njihove nadredne generalne dimenzije na čelu z general-
nim faktorjem osebnosti (GFO). Drugi sklop zajema naš vrednotni univerzum,
predvsem osnovne kategorije in dimenzije vrednot ter vrednotnih usmeritev.
Pomemben del tega sklopa so seveda tudi spremenljivke izpolnjenosti oziroma
uresničenosti vrednot, torej vidik vrednot, ki doslej v povezavi s psihičnim blago-
stanjem ni bil zadovoljivo raziskan. Tretji sklop obravnava spremenljivke in dimen-
zije našega psihičnega blagostanja. V skladu z raziskovalno terminologijo bi lahko

9
prva dva sklopa označili kot sklopa neodvisnih spremenljivk, tretji sklop pa kot
sklop odvisnih spremenljivk. Predvidevamo namreč, da delujeta sklop osebnosti
in vrednot vzročno na psihično blagostanje, da torej lahko na podlagi osebnostnih
in vrednotnih dimenzij napovedujemo dimenzije psihičnega blagostanja. Zadnje
poglavje teoretskega dela je namenjeno prav analizi raziskav, v katerih so preverjali
odnose med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem.
Drugi del knjige obsega samo empirično raziskovanje, njegove izsledke in zaključ-
ne ugotovitve. V tem delu so najprej eksplicitno denirani problemi in hipoteze
raziskave. Sledi poglavje, ki obravnava uporabljene metode z opisom vzorcev, spre-
menljivk, raziskovalnega aparata in postopkov raziskave ter obdelave podatkov.
Nato sledi prikaz raziskovalnih rezultatov, razprava o teh rezultatih, generalno
diskusija in zaključki. Vsebinski del knjige je, kot je običajno za znanstvena dela,
popestren s številnimi tabelami in gračnimi prikazi. Prav tako so dodana kazala
(pregled vsebine, kazalo tabel, kazalo slik) in seveda prikaz uporabljene literature.
Janek Musek

I.
Teoretski del

13
1 Teoretični uvod
Prav gotovo je psihično blagostanje eminentni in verjetno ključni vidik našega
blagostanja nasploh. Gre za psihološki vidik blagostanja, ki je res eden izmed
mnogih. Lahko namreč govorimo tudi o številnih drugih vidikih, o socialnem,
ekonomskem (nančnem), zlasti pa seveda o telesnem blagostanju, ki ga pogosto
kar enačimo s telesnim zdravjem. Psihično blagostanje je ključnega pomena že
zato, ker izmed vseh vidikov našega blagostanja navsezadnje najbolj odloča o tem,
ali smo srečni ali ne. Težko bi rekli za bogatega, uglednega in telesno zdravega
človeka, da je srečen, če se nesrečno počuti. Nasprotno pa bi težko odrekali srečo
nekomu, ki je reven, neugleden in bolan, pa se čuti srečnega. Psihično blago-
stanje, sreča in zadovoljstvo tvorijo torej izjemno pomembno, če ne morda celo
najpomembnejšo psihološko kategorijo.
Zato je tudi vprašanje, od česa je odvisno psihično blagostanje izjemno pomembno
znanstveno vprašanje. Številne raziskave so skušale odgovoriti na to vprašanje,
vendar končnih odgovorov za sedaj še nimamo. Vendar za nekatere dejavnike
vemo, da vzročno vplivajo na psihično blagostanje. Tako ob omenjenem vpraša-
nju seveda vsi takoj pomislimo na stresorje, pozitivne in negativne. Nesmiselno
je dvomiti, da doživljanje pozitivnih in negativnih izkušenj bistveno ne vpliva na
našo srečo in zadovoljstvo. Lahko pa tudi skoraj brez sence dvoma zatrdimo, da so
tudi naša osebnost, njene dimenzije in njena struktura zelo pomemben dejavnik
psihičnega blagostanja. Kot kažejo raziskave, med drugim tudi naše, vplivajo oseb-
nostni dejavniki na naše psihično blagostanje enako močno kot stresorji, da, morda
celo močneje. Čeprav se zdi to komu neverjetno, je vendarle res. Resnica pa je
tudi, da vpliva osebnosti na naše blagostanje zlepa ne opazimo, osebnost namreč
nosimo stalno s seboj, medtem ko menjavanje zunanjih vplivov, dobrih in slabih,
še kako opazimo. Vpliv osebnosti pa se v vsej svoji moči pokaže, če pomislimo
na medosebne razlike v osebnostnih lastnostih. Ljudje z visoko stopnjo nevro-
ticizma se po svojih osebnostnih dispozicijah počutijo bistveno manj srečne in
zadovoljne kot čustveno stabilne osebe z nizko stopnjo nevroticizma. In še ena
pomembna okolnost prispeva k velikemu vplivu osebnosti: stresorji lahko zamajejo
naše psihično blagostanje, a običajno le za kratek čas. Naše osebnostne dispozicije
in naravnanosti v razmeroma kratkem času poskrbijo za to, da se povrnemo v stanje
psihičnega blagostanja, ki tem dispozicijam ustreza.
Kaj pa drugi dejavniki našega psihičnega blagostanja? O njihovem vplivu vemo
manj, vendar so nekateri med njimi zelo pomembni. V vseh obdobjih in v vseh
kulturah so ljudje oblikovali predstave o tem, kaj naj bodo naša življenjska vodila,
predstave o vrednotah in etičnih standardih. Za družbeno stabilnost je sila

14
pomembno in tudi odločilno, ali ljudje v svojem realnem obnašanju ravnamo etično
in v skladu s temeljnimi vrednotami. A vprašajmo se: ali etično ravnanje prinaša
tudi srečo in zadovoljstvo posamezniku, ali prispeva k njegovemu psihičnemu bla-
gostanju? Tako laiki kot strokovnjaki bi si − vsaj v ogromni večini − želeli, da bi bilo
tako. To bi namreč pomenilo izredno veliko spodbudo za obnašanje, ki upošteva
etične standarde in vrednote. Tedaj bi namreč lahko rekli, da se vsaj na dolgi rok
splača ravnati pošteno, pravično, skratka dobro in nasprotno, da se ne splača slabo
ravnanje, ki etike in vrednot ne upošteva.
Kaj porečejo na to izsledki empiričnih raziskav? Ali izpolnjevanje oziroma uresni-
čevanje vrednot v našem obnašanju resnično pozitivno vpliva na psihično blago-
stanje? Zadovoljenost potreb nedvomno pozitivno vpliva na psihično blagostanje,
toda ali to velja tudi za uresničevanje vrednot ter moralnih in etičnih ciljev? Tu
imamo na razpolago bistveno manj empirično utemeljenih dognanj. Pravzaprav
doslej še ni bilo sistematične raziskave, ki bi odgovorila na vprašanje, ali uresniče-
nost vrednot v obnašanju vpliva na psihično blagostanje. Odgovoriti na to vpraša-
nje je zato eden osrednjih namenov raziskave, o kateri je govor v tej knjigi.
Celotna problematika našega raziskovanja je sicer širša, saj skuša preverjati sklop
odnosov med osebnostjo in vrednotami na eni strani ter psihičnim blagostanjem
na drugi strani. Gre za preverjanje, v kolikšni meri lahko na podlagi informacij o
osebnosti in vrednotah napovedujemo naše psihično blagostanje. In v tem prever-
janju bo prvikrat prisotno tudi ugotavljanje, v kolikšni meri se stopnja izpolnjenosti
oziroma uresničenosti vrednot in etičnih standardov v našem obnašanju povezuje s
stopnjo psihičnega blagostanja.
Osrednji problem naše obravnave lahko potemtakem formuliramo z vprašanjem,
kako in v kolikšni meri vplivajo na naše psihično blagostanje osebnostni dejavniki
na eni strani ter vrednote na drugi strani. Zanima nas torej, kako se psihično bla-
gostanje povezuje z osebnostnimi in vrednotnimi dimenzijami. Naša teoretična
obravnava in naše empirične raziskave ter analize se tako usmerjajo na preučevanje
odnosa med naslednjimi pomembnimi sklopi spremenljivk:
• dimenzijami osebnosti,
• dimenzijami vrednot (tako njihove pomembnosti kot njihove uresničenosti) in
• dimenzijami psihičnega blagostanja.
V samem raziskovalnem modelu so zato opredeljene dimenzije osebnosti in
dimenzije pomembnosti ter uresničenosti vrednot kot prediktorske (neodvi-
sne) spremenljivke, dimenzije psihičnega blagostanja pa kot kriterijske oziroma
odvisne spremenljivke. Z ustrezno obdelavo podatkov in primernimi statističnimi

15
analizami želimo priti do ugotovitev, ki v največji meri pojasnjujejo odnose med
obema nizoma spremenljivk, med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami, med
prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkami. Še posebej nas zanima pri tem
vprašanje, ali nas uresničevanje vrednot in etičnih standardov v naši življenjski
praksi naredi srečnejše ali ne. Je torej tudi uresničevanje vrednot poleg osebnosti
in drugih znanih prediktorjev tudi pomemben napovedovalec našega psihičnega
blagostanja. Prav to vprašanje v celotnem dosedanjem empiričnem raziskovanju še
ni bilo razrešeno in to kljub njegovi eminentni pomembnosti.
Kot že rečeno, je odgovor na to vprašanje teoretsko in praktično zelo pomemben.
Vemo, da so najbolj pereči negativni pojavi v preteklih in tudi sodobnih družbah
v znatni meri posledica razhajanja med etičnimi standardi in vrednotami na eni
strani in dejanskim obnašanjem na drugi strani. To velja za nasilje, vojno, korupcijo,
kriminal, celo za revščino, lakoto in številne bolezni. Logično neoporečno lahko
sklepamo, da bi z moralno in etično ustreznejšim obnašanjem zmanjšali omenjeno
razhajanje med vrednotami in obnašanjem, zmanjšali negativno dogajanje v družbi
in povečali družbeno stabilnost. A zaveza k temu cilju bi bila še veliko bolj pre-
pričljiva in privlačna, če bi jo lahko podprli z ugotovitvijo, da etično in moralno
ustrezno obnašanje bistveno prispeva tudi k življenjski sreči, zadovoljstvu, torej k
psihičnemu blagostanju posameznikov.
V nadaljevanju teoretične razprave bomo najprej povzeli in analizirali izsledke
raziskav, ki govorijo o vseh treh omenjenih sklopih spremenljivk, ki smo jih zajeli
v naš raziskovalni model. Kot rečeno, gre za tri velike sklope: spremenljivke oseb-
nosti, zlasti temeljne dimenzije osebnosti in njihove nadredne generalne dimenzije
(vključno z generalnim faktorjem osebnosti), spremenljivke vrednot, ki vključujejo
tako pomembnost vrednot kot njihovo uresničenost v obnašanju ter spremenljivke
psihičnega blagostanja. Nato pa si bomo, v končnem poglavju prvega, teoretičnega
dela, ogledali izsledke dosedanjih raziskovanj odnosov in povezav med vsemi tremi
velikimi sklopi.

17
2 Osebnost
2.1 Pojem osebnosti in medosebnih razlik
Osebnost je celostni sistem naših relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih
značilnosti. V teh značilnostih se razlikujemo med seboj in tem razlikam pravimo
medosebne razlike. Enote osebnosti so osebnostne lastnosti, ki so lahko zelo spe-
cične, lahko pa zelo kompleksne. Kompleksnim osebnostnih lastnostim pravimo
osebnostne poteze in še kompleksnejšim pravimo temeljne dimenzije osebnosti. Te
dimenzije vsebujejo celo množico komponent in bolj specičnih lastnosti, tako da
nam dajejo zelo veliko informacij o naši osebnosti in o medosebnih razlikah. Za
osebnost so značilne:
• konsistentnost (relativna trajnost, ohranjanje identitete, osebnostnega
»pečata«),
• individualnost (načelna enkratnost, različnost in posebnost posamezne
osebnosti),
• kompleksnost (mnoštvo lastnosti) in
• organiziranost (celovito, organizirano delovanje osebnosti).
Iz navedenega dovolj jasno sledi, zakaj je osebnost v psihologiji tako pomemben
pojem. Pomembnejšega psihološkega pojma ni in osebnost, ki zajema vse
pomembne človekove značilnosti, vključno z osebnostnimi potezami in sposob-
nostmi, zaznamuje našo duševnost, doživljanje in obnašanje. Osebnostne lastnosti
sodijo med najpomembnejše vzročne dejavnike našega obnašanja in doživljanja.
Njihov vpliv na vse vidike našega življenja je ogromen in pri tem ni izjema nobeno
pomembno področje. Dalje, osebnost združuje vse psihične procese, funkcije in
značilnosti v organizirano celoto. Duševno dogajanje ne poteka nepovezano in izo-
lirano, psihični procesi in funkcije se povezujejo in integrirajo. Osebnost pomeni
celoto, v katero so ti procesi in funkcije integrirajo. Ta celota se razlikuje od po-
sameznika do posameznika in prav osebnostne razlike nas še posebej zanimajo −
tako v vsakdanjem življenju kot v stroki in znanosti.
2.2 Osebnostne dimenzije in superdimenzije
Osebnost sestavlja množica osebnostnih lastnosti, ki se pojavljajo pri množici posa-
meznih oseb. Toda te lastnosti se ne razlikujejo samo po svoji vsebini, razlikujejo se
tudi po obsegu. Nekatere lastnosti so dokaj specične, druge so spet zelo komple-
ksne in same vsebujejo celo armado specičnih značilnosti. Ekstravertnost je npr.
silno kompleksna dimenzije, ki zajema vrsto drugih, še vedno zelo kompleksnih

18
potez: živahnost, zgovornost, družabnost, aktivnost, iskanje vzburljivih doživetij
itd. In kaj bomo rekli za nevroticizem, če so njegove sestavine poteze takšne kom-
pleksnosti kot so anksioznost, depresivnost, nizko samospoštovanje, občutljivost
na stres in podobne. Res, bolj kot je neka dimenzija osebnosti kompleksna, več
informacij nam daje o naši osebnosti in o medosebnih razlikah.
Odkrivanje osebnostnih potez in temeljnih dimenzij osebnosti je izjemno
pomembno zato, ker se v njih skriva večji del informacije o celotnem konativnem
prostoru osebnosti, torej o tistem delu osebnosti, ki se povezuje s tradicionalnima
področjema osebnosti, temperamentom in značajem. Osebnostne dimenzije višjega
reda, torej generalnejše dimenzije, namreč vsebujejo v sebi združeno, korelirano in-
formacijo množice nižjerednih lastnosti. V njih je zajeta skupna varianca bolj spe-
cičnih lastnosti. To pomeni, da lahko majhno število potez in temeljnih dimenzij
zajame denimo 50 do 70 odstotkov variance desetin in stotin bolj specičnih potez.
Skratka, poteze in temeljne dimenzije nam dajejo skoncentrirano informacijo o
osebnosti in medosebnih razlikah. Zato je njihovo odkrivanje ključnega pomena
za psihologijo osebnosti, zlasti za področje odkrivanja strukture osebnosti. Ob tem
prodiranju v osebnostni prostor nas bodo najprej zanimale konativne dimenzije
osebnosti, pozneje pa bomo obravnavali tudi osebnostni svet kognicije in kogni-
tivnih sposobnosti. Metodološko nam to odkrivanje skritih dimenzij osebnosti
omogoča uporaba multivariatnih analiz kot so faktorska analiza, multidimenzio-
nalno skaliranje (facetna analiza), klastrska analiza in druge. Zelo se je uveljavila
faktorska analiza, tako da lahko prevladujoče strukturne teorije in modele oseb-
nosti mirno označimo tudi z izrazom faktorski modeli, kot jih na drugi strani,
izhajajoč iz njihovih ciljev, lahko označimo za potezne in dimenzionalne modele
osebnosti. Namen multivariatnih metod je prav ugotavljanje strukture raziskova-
nih spremenljivk. Pri tem nas pogosto zanimajo latentne dimenzije, ki jih lahko
matematično izluščimo iz že znanih odnosov med spremenljivkami in nam lahko
bistveno pregledneje predočijo osebnostni univerzum. Prav tako pa nas pogosto
zanima tudi klasikacija ali taksonomija raziskovanih spremenljivk. V nadaljevanju
bomo skušali priti do ugotovitev, ki nam razkrivajo tako latentne dimenzije kot
taksonomsko strukturiranost osebnostnih značilnosti.
2.2.1 Temeljne dimenzije osebnosti
Raziskovanje osebnostnih lastnosti in sposobnosti, torej raziskovanje medosebnih
razlik, je v zgodovino zapisano kot paradno področje razvoja znanstvene psiholo-
gije. V nadaljevanju nas bo najprej zanimalo prav področje osebnostnih lastnosti.
Pojmujemo jih kot bipolarne dimenzije (npr. introvertnost − ektravertnost, nizek

19
− visok nevroticizem), zato se je zanje uveljavila oznaka osebnostne dimenzije. Psi-
hologe in druge raziskovalce osebnosti je najbolj zanimalo vprašanje, katere so tiste
osebnostne lastnosti, ki so najbolj kompleksne in nam dajejo največ informacij o
osebnosti in medosebnih razlikah. Angleški psiholog, pripadnik znane londonske
šole (sicer večji del življenja deloval v ZDA), Raymond B. Cattell je opravil s sode-
lavci verjetno najobsežnejše raziskave osebnosti (Cattell, 1946, 1950, 1957, 1965).
Celotno področje osebnosti je razdelil na tri velika področja. Prvo področje tvorijo
značilnosti temperamenta in značaja, kjer je Cattell s pomočjo faktorskih analiz in
drugih multivariatnih metod ugotavljal t. i. stilistične poteze. To je področje oseb-
nosti v ožjem pomenu besede in sodi v tematiko tega poglavja. Drugo področje
je področje sposobnosti in tretje področje je področje naše motivacije oziroma
področje t. i. dinamičnih potez (ti dve področji bomo obravnavali v naslednjih po-
glavjih). Podatke o stilističnih potezah je Cattell pridobil s pomočjo treh virov: s
pomočjo pridevniških »biografskih« opisov (life records ali L-podatki), s pomočjo
vprašalnikov osebnosti (Q podatki) in s pomočjo objektivnih mer ali testov (T
podatki). Podobno kot Eysenck in Guilford je tudi Cattell predpostavil hierarhi-
jo osebnostnega prostora, v kateri ločuje množico specičnih površinskih potez,
na podlagi katerih lahko s faktorsko analizo ugotovimo manjše število izvornih
potez. Izvorne poteze so tiste, ki tvorijo podlago opaženim, manifestnim potezam
oziroma skupini (»sindromu«) površinskih potez (Cattell, 1950). Faktorske analize
osebnostnih podatkov so pokazale šestnajst latentnih dimenzij, ki jih lahko inter-
pretiramo kot izvorne poteze osebnosti. Ker med izvornimi primarnimi faktorji še
vedno obstajajo korelacije, je s faktorsko analizo drugega reda možno ugotoviti viš-
jeredne sekundarne faktorske dimenzije, torej še bolj splošne dimenzije osebnosti.
Te sekundarne dimenzije lahko približno vzporejamo z Eysenckovimi temeljnimi
dimenzijami osebnosti in z dimenzijami petfaktorskega modela. Drugi veliki pred-
stavnik londonske šole, angleški psiholog nemškega rodu, Hans Eysenck, je prav
tako s pomočjo faktorskih analiz odkril na vrhu hierarhije osebnostnega prostora
tri velike dimenzije: ekstravertnost (E), nevroticizem (N) in psihoticizem (P)
(Eysenck, 1947, 1952, 1967, 1970). Označil jih je kot temeljne dimenzije osebno-
sti, saj po njegovem mnenju ne korelirajo med seboj, tako da nad njimi ne moremo
pričakovati še kake kompleksnejše superdimenzije.
2.2.2 Petfaktorski model
V zadnjih desetletjih se je v psihologiji osebnosti vse bolj uveljavljal petfaktorski
model osebnosti, ki je postal prevladujoč model osebnostne strukture. Petfaktorski
model izhaja iz leksične tradicije raziskovanja osebnosti (Digman, 1990; Goldberg,
1981, 1990; John, 1990; McCrae in Costa, 1987, 1998) in iz implicitne strukture

20
osebnosti (Norman, 1963). Kot kaže njegova oznaka, obstaja po tem modelu pet
glavnih dimenzij osebnosti ali, kot jih radi imenujejo, pet velikih: ekstravertnost,
prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost.
Pri oblikovanju petfaktorskega modela osebnosti so raziskovalci sprva pojmovali
pet velikih kot temeljne, najbolj parsimonične in medsebojno neodvisne dimenzi-
je osebnosti (Costa in McCrae, 1992a, 1992b, 1995; Goldberg in Rosolack, 1994;
Wiggins in Trapnell, 1997). Zato seveda niso videli pravih razlogov za iskanje nad-
rednih dimenzij v osebnostnem prostoru nad petimi velikimi. Poleg tega so verjetno
prav zato v faktorskih analizah vprašalniških postavk, iz katerih naj bi ekstrahirali
pet velikih, uporabljali pravokotne metode rotacije faktorjev, najpogosteje seveda
Varimax algoritem. Tako so seveda logično dobivali komponente ali faktorje, ki ne
korelirajo, so torej neodvisni drug od drugega. Spomnimo se, da je tudi Eysenck v
okviru trifaktorskega modela temeljnih dimenzij osebnosti vztrajal pri predpostavki,
da med temi dimenzijami ni korelacij in je prav tako po pravilu uporabljal ortogonal-
ne rotacije. Pa vendar se je celo v primeru pravokotno rotiranih faktorjev izkazalo, da
se pojavijo korelacije med faktorskimi vrednostmi in da mere petih velikih, konstru-
irane na osnovi teh faktorjev, korelirajo med seboj (Becker, 1999; Costa in McCrae,
1992a, b, c; Digman, 1997). Korelacije med petimi velikimi so bile tudi kronski dokaz
za vse, ki so ugovarjali trditvi, da pet velikih pomeni res najbolj temeljne in parsimo-
nične dimenzije osebnosti (Block, 1995; Eysenck, 1991, 1992).
Po petfaktorskem modelu osebnostne strukture obstaja torej pet temeljnih, zelo
kompleksnih dimenzij osebnosti, v katerih so zajete številne bolj specične oseb-
nostne lastnosti. Gre za »pet velikih« ali »veliko peterico«:
• ekstravertnost toplina, druženje, samozavest, aktivnost, iskanje vzburjenja,
pozitivne emocije
• prijetnost zaupanje, odkritost, altruizem, prilagojenost, skromnost, blagost
• vestnost kompetentnost, red, čut dolžnosti, storilnost, samodisciplina,
odločnost
• nevroticizem tesnobnost, sovražnost, depresivnost, pretirana samokritičnost,
impulzivnost, ranljivost
• odprtost domišljija, estetski čut, globoko doživljanje, akcije, ideje, vrednote
Zelo veliko informacije, ki nam jih daje pet velikih o naši osebnosti, pa zajemajo
tudi njihov skupni imenovalci, pravimo jim nadredni faktorji osebnosti. Najprej gre
za dva takšna nadredna faktorja, nekakšni superdimenziji osebnosti (»velika dva«):
• stabilnost (združuje skupno naravo prijetnosti, vestnosti in predvsem emoci-
onalne stabilnosti torej nizkega nevroticizma) in
• plastičnost (združuje skupno naravo ekstravertnosti in umske odprtosti).

21
Obstaja pa tudi skupni imenovalec vseh petih velikih, to je generalni faktor oseb-
nosti (»veliki eden«), ki pomeni skupni imenovalec visoke nasproti nizki emocio-
nalni stabilnosti, ekstravertnosti, prijetnosti, vestnosti in odprtosti (Musek, 2007a).
Če lahko s petimi velikimi povzamemo okrog 50 odstotkov osebnostne informaci-
je, potem samo veliki eden zajame tam med 20 in 30 odstotki takšne informacije,
velika dva pa med 30 in 40 odstotki. A o nadrednih dimenzijah osebnosti več v
naslednjem razdelku.
2.2.3 Generalni faktor osebnosti (GFO) in model piramidne
strukture osebnosti
Že nekaj časa je jasno, da obstajajo bistvene in včasih kar krepke korelacije med
petimi velikimi. Te so še toliko večje, če dobljene mere in lestvice petih velikih
temeljijo na poševnokotno rotiranih latentnih dimenzijah (Becker, 1999, 2002;
Block, 1995; Digman, 1997; John in Srivastava, 1999; John, Angleitner in
Ostendorf, 1988; Ostendorf in Angleitner, 1994; Wiggins in Trapnell, 1996).
Digman (1997) je analiziral korelacije med petimi velikimi iz 14 reprezen-
tativnih raziskav, v katerih so se pojavljali vzorci različnih narodnosti in ve-
likosti, različne mere petih velikih in različne metode ocenjevanja. Korelaci-
je med petimi velikimi so se gibale med -0,48 in 0,71 (povprečna korelacija
0,26). Podobno poročajo tudi drugi avtorji (DeYoung, Peterson in Higgins,
2001; Mount in sod., 2005; Musek, 2007a; Saucier in Goldberg, 2003; Stankov,
2005). In to neizogibno vodi k zaključku, da pet velikih še ne pomeni zadnje
besede v raziskovanju strukture osebnosti. Odgovor na vprašanje, kaj je nad
petimi velikimi, se nenadoma zaplete. Namesto preprostega »nič« je postalo
upravičeno iskanje faktorjev višjega reda ali metapotez tudi v okviru petfaktor-
skega modela (Digman, 1997; Becker, 1999).
Velika dva
Od pionirskega dela Digmana (1997) dalje dajejo faktorske analize korelacij petih
velikih po pravilu dva faktorja višjega reda, ki ju označujemo kot velika dva (Big
Two). Obe superdimenziji osebnosti sta bili prepričljivo prikazani v Digmano-
vi metaanalizi in sta bili pozneje večkrat ponovno ugotovljeni v drugih študijah
(DeYoung, Peterson in Higgins, 2001; Mount in sod., 2005; Musek, 2007a;
Rushton, Bons in Hur, 2008; Rushton in Irwing, 2008). Prva superdimenzija, ki
jo je Digman preprosto imenoval alfa faktor, nasiča med petimi velikimi prije-
tnost, vestnost in emocionalno stabilnost (torej nevroticizem z obrnjenim pred-
znakom), druga dimenzija, beta faktor, pa se povezuje predvsem z ekstravertnostjo
in odprtostjo. DeYoung in sod. (2001) so obe dimenziji označili drugače. Prvo so

22
imenovali stabilnost, drugo pa plastičnost. Zakaj tako? Gre namreč za to, kakšna
je narava dveh velikih, kakšen je njun psihološki pomen. Po Digmanovem mnenju
zajema alfa faktor socialno zaželene nasproti socialno nezaželenim vidikom petih
velikih in ga lahko tolmačimo kot rezultanto socialnega razvoja osebnosti, torej
procesa socializacije. Po drugi strani pa je beta faktor široka dimenzija, ki temelji
na procesu osebnostne rasti nasproti osebnostnemu omejevanju oziroma oženju.
Velika dva naj bi torej bila produkt procesov socializacije in osebnostne rasti.
DeYoung in sod. (2001) pa menijo, da imata velika dva poleg tudi substancialen
psihološki pomen. Po njihovem mnenju nista zgolj produkt razvojnih procesov,
ampak imata določno psihološko vsebino, ki odraža globlje dispozicijske temelje.
Stabilnost in plastičnost sta široki temeljni tendenci ali dimenziji osebnosti. Teme-
ljita na korelacijah med petimi velikimi, ki so vsi po vrsti v pomembni meri dedljivi
in se povrhu vsega pojavijo zelo zgodaj v življenju posameznika (Bouchard, 1994;
Bouchard in Loehlin, 2001; Bouchard in sod., 1990; Jang, Livesley in Vernon,
1996; Jang, McCrae, Angleitner, Riemann, in Livesley, 1998). DeYoung in sod.
(2001) pa gredo še korak naprej in skušajo ugotoviti, kaj bi lahko bila nevrozi-
ološka podlaga velikih dveh. Po njihovi oceni bi lahko bila stabilnost povezana
z delovanjem ascendentnega rostralnega serotonergičnega sistema, plastičnost pa
z delovanjem centralnega dopaminergičnega sistema. Gre torej za povezavo sta-
bilnosti z delovanjem nevrotransmiterja serotonina in plastičnosti z delovanjem
nevrotransmiterja dopamina. Ni odveč pripomba, da se zdijo domnevane povezave
utemeljene, saj serotonin dokazano lahko povežemo z negativnim čustvovanjem, ki
je značilno za dimenzijo stabilnosti nasproti labilnosti in tudi dopamin s pozitiv-
nim čustvovanjem, ki je povezano z ekstravertnostjo in odkritostjo.
Generalni faktor osebnosti (GFO): veliki eden
Še posebno pomembno je dejstvo, da velika dva korelirata tudi med seboj. DeYoung
in sod. (2001) so dobili pozitivne korelacije v obsegu od 0,18 do 0,28 pri dveh raz-
ličnih vzorcih. In to kljub temu, da so bile faktorske vrednosti stabilnosti in pla-
stičnosti pridobljene s faktorsko analizo, ki je uporabljala Varimax rotacijo. Če pa
uporabimo poševnokotne rotacije, pa se korelacije med obema superdimenzijama
povečajo na obseg med 0,20 do 0,48 (Musek, 2007a). Zelo pomembne korelacije
med velikima dvema navajajo tudi v drugih študijah (Rushton in Irwing, 2008;
Rushton in sod., 2008). In to nas seveda vodi naravnost k vprašanju, ali morda
raziskovalci v sto letih proučevanja strukture osebnosti niso spregledali nečesa zelo
pomembnega: generalnega faktorja osebnosti.
Na področju kognitivnih sposobnosti že več kot sto let dominira ideja, da obstaja
njihov skupni imenovalec, generalni faktor inteligentnosti ali g-faktor (Spearman,

23
1904, 1927). Uveljavilo se je prepričanje, da bodo tisti, ki dobro rešujejo ene in-
telektualne naloge ali teste, dobro reševali tudi druge. Naši rezultati pri reševanju
intelektualnih problemov korelirajo med seboj. V nasprotju s splošno uveljavlje-
nim prepričanjem, da je na področju inteligentnosti mogoče govoriti o generalnem
faktorju, se je na konativnem področju osebnosti uveljavilo prepričanje, da obstaja
več kot ena sama temeljna dimenzija. Tako najdemo na vrhu hierarhije osebno-
stnih dimenzij manjše število veledimenzij, ki naj bi bile nekorelirane, torej neod-
visne druga od druge. Raziskovalni modeli in teorije se razlikujejo v oceni, koliko
je teh dimenzij, tri (Eysenck, 1952, 1991), pet (petfaktorski model), dve (Digman,
1997) ali celo 16 (Cattell, 1950, 1965).
Možnosti, da bi lahko obstajal generalni faktor osebnosti, vse do nedavnega
ogromna večina raziskovalcev osebnosti ni resno jemala. Vendar je nekaj izjem.
Že v prvih desetletjih 20. stoletja se je v samih začetkih tradicije multivariatne-
ga raziskovanja osebnosti pojavila ideja o t. i. »w-faktorju« (will power factor,
Webb, 1915; glej tudi Spearman, 1927). Webbove ideje pa so bodisi utonile v
pozabo, ali pa so jih kratkomalo odpravili kot poskus, ki ne vodi v pravo smer.
Veliko desetletij pozneje, leta 1997, so Hofstee in sod. (2001, glej tudi Hofstee,
Ten Berge in Hendriks, 1998) ponovno razmišljali o generalnem »p-faktorju«
(personality factor) in »primordialnem enem« (»the Primordial One«; Hofstee,
2003, 249). Naslednja pomembna smer raziskovanja izhaja iz uporabe sociobi-
oloških spoznanj, konkretno iz problematike diferencialnih evolucijskih stra-
tegij, kot jih predpostavlja oče biosociologije Wilson (1975). Raziskovalci so
namreč povezali to problematiko z razvojem in oblikovanje človekovih potez v
okviru t. i. K-teorije (Figueredo in sod., 2004, 2007; Rushton, 1985; Rushton
in sod., 2008).
Vse do leta 2007 ni bilo empirične raziskave, ki bi se v celoti posvetila problemu
generalnega faktorja osebnosti. A do tedaj se je nakopičilo vse več pomembnega
in prepričljivega dokaznega gradiva, ki kaže na obstajanje generalnega faktorja
osebnosti. To velja vsaj za območje petfaktorskega modela osebnosti, verjetno
pa tudi širše. Semantične in leksične študije že kar nekaj časa indicirajo delova-
nje močnega faktorja vrednotenja (evalvacije). Ta predstavlja skupno, evaluativ-
no osnovo pomenske vsebine pridevnikov, med njimi tudi tistih, ki označujejo
osebnostne lastnosti. Osgood je s sodelavci že v petdesetih letih 20. stoletja
ugotavljal skupno dimenzijo evaluacije kot najgeneralnejšo dimenzijo konota-
tivnega pomena (Osgood, May in Miron, 1975; Osgood, Suci in Tannenbaum,
1957). Močan prvi faktor pa so po pravilu ugotavljali tudi raziskovalci leksič-
nega gradiva pri proučevanju korelacij med pridevniškimi oznakami osebnosti

24
ali podobnimi leksičnimi enotami (Ashton, Lee in Goldberg, 2004; Boies, Lee,
Ashton, Pascal in Nicol, 2001; Di Blas in Forzi, 1999; Goldberg in Somer, 2000;
Saucier in Goldberg, 2003; Saucier in sod., 2005). Toda tudi kar zadeva standar-
dne vprašalniške podatke, je signikantno kovariiranje med petimi velikimi prej
pravilo kot izjema (Costa in McCrae, 1992c; Digman, 1997; Markon, Krueger
in Watson, 2005; Mount in sod., 2005; Musek, 2007a; Saucier in Goldberg,
2003; Stankov, 2005). Tako pet velikih kot dva velika korelirajo med seboj.
To kovariiranje se spremeni v pravo množico pozitivnih korelacij (positive
manifold) med petimi velikimi s pogojem, da preobrnemo vrednosti nevroti-
cizma, ki običajno negativno korelira z ostalimi dimenzijami v petfaktorskem
modelu. Pri tem zasledimo celo značilne vzorce korelacij, namreč stabilne (stra-
teške) korelacije med dvema skupinama petih velikih. Na eni strani se značilno
pojavljajo korelacije med nevroticizmom, vestnostjo in prijetnostjo, na drugi
strani korelacije med ekstravertnostjo in odprtostjo. Ekstravertnost pa skoraj po
pravilu korelira tudi s prvo omenjeno trojko. Seveda so korelacije nevroticizma
z ostalimi petimi velikimi po pravilu negativne. V skupni analizi mer osebno-
sti in sposobnosti je Stankov (2005) ugotavljal približno enako visok odstotek
pojasnjene variance tako pri skupnem faktorju osebnosti (imenoval ga je »Per-
sonality g«) kot pri skupnem faktorju kognitivnih sposobnosti (»Cognitive g«).
Povprečna korelacija med osebnostnimi dimenzijami (0,28) je bila celo višja od
povprečne korelacije med merami sposobnosti (0,23). Naj ob tem še posebej
poudarim, da je povprečna korelacija med petimi velikimi pri 14 študijah, kjer
je Digman (1997) ugotavljal prisotnost velikih dveh, prav takšnega velikostnega
reda, namreč 0,26. Lahko se vprašamo, če korelacijske matrike petih velikih ne
indicirajo enofaktorske solucije nadrednih faktorjev celo bolj kot pa dvofak-
torsko solucijo. Ta zaključek še dodatno potrjuje podatek, da tudi velika dva
bistveno korelirata med seboj, če ju določimo na osnovi poševnokotnih rotacij.
Tako postane vprašanje generalnega faktorja osebnosti zelo smiselno in čas je,
da se njegovo obstoj empirično razjasni. Zanimivo je, da je Goldberg (1993) že
pred časom zapisal, da »razen evalvacije nad petimi velikimi ni ničesar«. Čeprav
je s tem želel predvsem poudariti bazičnost petih velikih, je najti v njegovi for-
mulaciji svojevrsten namig na obstoj generalnega faktorja. Saucier in Goldberg
(2003) sta deset let pozneje ponovno pokazala na obstoj skupnega faktorja petih
velikih in sta ga v skladu s povedanim tolmačila kot faktor evalvacije, saj naj bi
združeval pozitivne, socialno zaželene osebnostne poteze nasproti negativnim
in socialno manj zaželenim. Vendar nobena od navedenih študij ni bila izvedena
z izrecnim namenom, da bi potrdila obstoj generalnega faktorja osebnosti.

25
Piramidni model osebnostne strukture
V moji nedavni raziskavi se prvikrat pojavlja generalni faktor osebnosti (tudi
GFO ali Veliki eden) neposredno kot osrednji in glavni cilj raziskovanja (Musek,
2007a). V tej raziskavi sem uporabil eksploratorne in konrmatorne faktorske
analize petfaktorskega gradiva (postavke, facete in lestvice petih velikih) pri treh
različnih vzorcih (301, 185 in 285 oseb) in pri različnih vprašalnikih osebno-
sti (BFI, IPIP-300 in BFO; podrobnosti instrumentarija v Musek, 2007a). V
vseh primerih se je pokazalo, da so korelacije med petimi velikimi tolikšne, da
indicirajo faktorsko analitični pristop. Izkazalo se je tudi, da so klasični kazalci
ekstrakcije faktorjev priporočali v večini primerov bolj enofaktorsko kot dvofak-
torsko solucijo za izločanje faktorjev višjega reda. Opravljene eksploratorne in
konrmatorne faktorske analize so izločile zelo močan prvi faktor, ki ga lahko v
vseh primerih interpretiramo kot generalni faktor osebnosti, torej GFO ali veliki
eden (Slika 2.1). Z njim so bile po pravilu nasičene vse velike dimenzije osebnosti
(zlasti nevroticizem, vestnost in ekstravertnost, še najmanj pa odprtost). Psiholo-
ško vsebino GFO lahko deniramo kot visoko nasproti nizki emocionalni stabil-
nosti (narobe obrnjenemu nevroticizmu), prijetnosti, vestnosti, ekstravertnosti in
odprtosti. Prav tako pa so faktorske analize potrdile tudi obstoj velikih dveh, torej
stabilnosti ali alfa faktorja in plastičnosti ali beta faktorja. V skladu z rezultati
te študije lahko korenito spremenimo dosedanje poglede na osebnostno struk-
turo. Na njenem vrhu se namreč pojavi ena sama veledimenzija osebnosti, tako
da imamo tudi na konativnem področju osebnosti opravka z značilno piramidno
hierarhično strukturo (glej Sliko 2.2). Seveda se pojavlja veliko vprašanje, kakšna
je narava GFO. Zelo verjetno se zdi, da gre za silno temeljno osebnostno dispo-
zicijo, ki integrira najbolj splošne nekognitivne dimenzije osebnosti. Raziskovalni
rezultati so tudi pokazali, da se GFO močno povezuje s kakovostjo življenja, s
psihičnim zdravjem in blagostanjem ter z zadovoljstvom z življenjem (zlasti z ne-
gativnim in pozitivnim afektom), samospoštovanjem, s temeljnimi dimenzijami
emocij in motivacije, s socialno zaželenostjo in z mnogimi drugimi prominentni-
mi psihološkimi, psihosocialnimi in demografskimi spremenljivkami. Razumljivo
je, da je GFO med najpomembnejšimi prediktorji številnih dosežkov in drugih
vidikov naše uspešnosti na različnih življenjskih področjih (o tem bo še govor v
nadaljevanju). GFO je medkulturno stabilen, pojavlja se v vseh nacionalnih in
kulturnih okoljih. Več kot razumljiva je zato tudi relativno visoka dedljivost (he-
ritabilnost) GFO. Vse to kaže, da ima GFO globoke biološke korenine, tako evo-
lucijske in genetske, kot nevroziološke.

26
Slika 2.1: Nasičenja petih velikih (ekstravertnost /E/, prijetnost /A/, vestnost /C/, ne-
vroticizem /N/ in odprtost /O/) z generalnim faktorjem osebnosti ali GFO (GFP v
angleščini). Modi cirano po Musek, 2007a. Jasno lahko razberemo vsebino generalne-
ga faktorja osebnosti: visoka ekstravertnost, prijetnost, vestnost, emocionalna stabilnost
(nizke vrednosti nevroticizma, glej negativne korelacije) in odprtost nasproti introver-
tnosti, neprijetnosti, nevestnosti, emocionalni labilnosti (visoke vrednosti nevroticizma)
in nizki odprtosti.

GFO
stabilnostplastičnost
EO
postavke postavke
P
postavke
facete facete
facete
postavke
-N
facetefacete
V
postavke
Slika 2.2: Piramidna struktura osebnosti (po Musek, 2007a). Vrh piramidne hierar-
hije osebnostnih dimenzij tvorijo: veliki eden (generalni faktor osebnosti ali GFO), ki
zaseda sam vrh strukturne hierarhije. Nato sledita velika dva, stabilnost ali alfa faktor
ter plastičnosti ali beta. Pod njima je pet velikih: nevroticizem (N; v modelu je nizek
nevroticizem, označen s predznakom -, kar ustreza GFO in stabilnosti), vestnost (C),
prijetnost (A), ekstravertnost (E) in odprtost (O). Sledijo facetne komponente petih ve-
likih (facete), nato vedenjski vzorci, ki jih zajemajo postavke vprašalnikov, s katerimi
merimo osebnostne dimenzije (postavke).

27
3 Vrednote
3.1 Kaj so vrednote?
Vrednote lahko zelo na splošno opredelimo kot pojmovanja in prepričanja, ki
nam pomenijo življenjska vodila. Že antični misleci so razmišljali o njih. Vsaj od
Platona dalje je govor o trojici antičnih vrednot: resnično, lepo, dobro (verum,
pulchrum, bonum). Krščanska misel je tej trojici dodala vrhunske krščanske vrednote
vero, upanje in ljubezen. Novejši raziskovalci vrednot (med njimi znani slovenski
lozof France Veber, 1924) so še razširili ta seznam in njihove klasikacije vrednot
zajemajo večje število vrednotnih kategorij.
V najpomembnejših vrednotnih kategorijah se zrcalijo tudi najpomembnejši
človekovi motivi ter interesi. Zato lahko vrednotne usmeritve pojmujemo kot
nekakšna kristalizacijska jedra vseh naših najpomembnejših motivov in intere-
sov. Vrednote zavzemajo torej sam vrhunec naših motivov. Opredelimo jih lahko
kot posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko
cenimo, ki se nanašajo na široke kategorije podrejenih objektov in odnosov in
ki usmerjajo naše interese in naše vedenje kot življenjska vodila (Musek, 2000).
Podobno jih denirata Schwartz in Bilsky (1987), namreč kot (a) pojmovanja ali
prepričanja o (b) zaželenih končnih stanjih ali vedenjih, ki (c) presegajo speci-
čne situacije, (d) usmerjajo in vodijo izbiro ali pa oceno ravnanj in pojavov, in
(e) so urejena glede na relativno pomembnost in jih (f) ocenjujemo kot vodila v
našem življenju. Po Murrayu in Kluckhohnu (1953) ter Rokeachu (1973) lahko
vrednote razdelimo na terminalne in instrumentalne (prav tam): prve pomenijo
zaželena končna stanja (npr. svoboda, nacionalna enakopravnost, lepota, zveliča-
nje), druge pa predstave o vedenju, ki omogoča doseganje zaželenega (npr. po-
štenost, pogum).
Poznavanje vrednot, vrednotnih orientacij in njihove vloge v obnašanju in doži-
vljanju posameznikov in skupin je torej izjemno pomembno, če hočemo razumeti
sodobni čas in izzive prihodnosti. Ne samo pri nas, tudi v svetu so to vse premalo
raziskane teme. Ko sem skušal z znanstvenim raziskovanjem zapolniti to vrzel,
se je vendarle nabralo kar lepo število ugotovitev in izsledkov. Na njihovi podlagi
je nastal celovit teoretski model vrednot, ki zajema najpomembnejše psihološke
vidike vrednotnega univerzuma (Musek, 2000; Musek, 2011):
1. strukturni vidik vrednot,
2. razvojni vidik vrednot,
3. vidik univerzalnosti in medkulturne veljavnosti vrednot,

28
4. vidik povezanosti vrednot z drugimi pomembnimi psihološkimi, osebnostni-
mi in demografskimi spremenljivkami,
5. vidik vloge vrednot v življenju (doživljanju, obnašanju in odločanju)
posameznika,
6. vidik spreminjanja in oblikovanja vrednot v odnosu do pomembnih sprememb
in prehodov v družbeni sferi (družbeno politične, ekonomske, socialne spre-
membe in tranzicije),
7. vidik vloge vrednot v integralnem delovanju osebnosti (v delovanju struktur
jaza, identitete in samopodobe),
8. kavzalni, etiološki in sistemsko determinacijski vidik vrednot.
Med omenjenimi raziskavami jih je veliko, ki so bili tudi že objavljene. Tudi
nekateri novejši izsledki so bili objavljeni, vendar v obliki med seboj ločenih
znanstvenih člankov in prispevkov. Smiselno bi bilo, da bi tiste, ki so vsebinsko
povezani, publicirali tudi v novi, enotni monografski publikaciji. Temu namenu
služi pričujoča knjiga. V naslednjih poglavjih so torej zajeti nekateri pomembni
psihosocialni vidiki problematike vrednot in vrednotnih usmeritev, ki sem jih v
zadnjem desetletju raziskoval sam ali pa s sodelavci. Med njimi so raziskave, ki
proučujejo naslednje tematike:
• Strpnost, vrednote, vernost in politična usmeritev
• Vrednote kot prediktorji in posredovalci verskih in političnih prepričanj
• Vrednote, spol in vrsta šole kot dejavniki odnosa srednješolske mladine do
priseljencev
• Vrednote in duhovna inteligentnost
• Število otrok, načrtovanje družine in vrednote
• Slovenija v vrednotnem zrcalu
• Ekspertni pogled na vlogo vrednot v vzgojno izobraževalnem sistemu.
3.2 Kategorije vrednot in vrednotnih usmeritev
Najpomembnejše vrednote tvorijo kompleksne kategorije vrednot. Te nam
pomenijo življenjska vodila ali smernice, ki jim pravimo vrednotne usmeritve, ker
se pojavljajo kot prioritete v vrednotnih hierarhijah ali vrednotnih sistemih po-
sameznika, skupin in družbe. O kategorijah vrednotnih usmeritev govorijo uve-
ljavljeni modeli in teorije vrednot, npr. model izraelskega psihologa Schwartza
(Schwartz, 1992, 1994; Schwartz in Sagiv, 1995) in moj lastni model (Musek,
2000, 2011). Schwartz je s pomočjo uporabe lastne lestvice vrednot SVS (Schwartz
Value Survey) ugotovil dokaj univerzalno strukturo vrednotnega prostora, ki jo se-
stavljajo naslednje vrednotne kategorije ali vrednotni tipi:

29
•
Samousmerjanje (svoboda, ustvarjanje, neodvisnost, vedoželjnost, lastni
cilji),
• Stimulacija (drznost, raznoterost, vznemirljivo življenje),
• Hedonizem (ugodje, uživanje v življenju),
• Doseganje (uspešnost, spodobnost, ambicioznost, vplivnost),
• Status (družbena moč, oblast, bogastvo),
• Varnost (družbena varnost, narodna varnost, družbeni red, čistost, vračanje
uslug),
• Tradicija (ponižnost, sprejemanje usode, sprejemanje tradicije, zmernost),
• Konformizem (vljudnost, poslušnost, samodisciplina, spoštovanje staršev),
• Benevolenca (pripravljenost pomagati, poštenost, odpuščanje, lojalnost,
odgovornost),
• Univerzalizem (širokodušnost, modrost, družbena pravičnost, enakost, mir v
svetu, svet lepote, biti eno z naravo, varovanje okolja).
Te kategorije pa se po Schwartzu povezujejo v višjeredni dimenziji in sicer:
• samopoudarjanje nasproti samopreseganju in
• konservativnost nasproti odprtosti za spremembe.
V naših študijah se je na podlagi empiričnega raziskovanja postopno oblikoval
model strukturne hierarhije vrednot (Musek, 2000, 2011). Naši raziskovalni re-
zultati so bili pridobljeni na več vzorcih iz Slovenije in od drugod, med njimi sta
bila tudi dva večja vzorca, eden okrog 1000 oseb (dokaj reprezentativen za slo-
vensko populacijo) in drugi blizu 2000 oseb. V večini primerov je bila uporabljena
Muskova lestvica vrednot (MLV; glej Musek, 2000, 30−40). Kot vidimo na Sliki
3.1, obsega model štiri ravni hierarhične strukture. Njegovo izhodišče so posa-
mezne vrednote (spodaj), te se nato združujejo v vrednotne kategorije srednjega
obsega in te potem v štiri vrednotne kategorije večjega obsega ali vrednotne tipe.
Na vrhu hierarhije sta samo dve vrednotni velekategoriji, vrednotni kategoriji naj-
večjega obsega, dionizične in apolonske vrednote.

30
Hedonski tip
čutne
zdravstvene
varnostne
veselje in
zabava,
družabnost,
vznemirljivo
življenje,
udobje,
spolnost,
dobra hrana,
prosto gibanje,
(svoboda)
zdravje
varnost, počitek
Izpolnitveni tip
kulturne
estetske
aktualizacijske
spoznavne
verske
kultura,
umetnost,
ustvarjalnost
lepota, narava
samo-
izpopolnjevanje,
znanje,
napredek,
resnica, modrost
vera
poštenost,
dobrota,
delavnost
družinska sreča,
razumevanje s
partnerjem,
ljubezen do
otrok,
ljubezen, upanje
enakost,
nacionalna
enakopravnost,
mir, sloga,
pravica,
(svoboda)
A
polonske vrednote
Moralni tip
tradicionalne
družinske
societalne
statusne
patriotske
legalistične
moč, ugled,
slava, denar,
politični uspeh,
prekašanje
drugih,
dolgo življenje
ljubezen do
domovine,
narodnostni
ponos
red, zakoni
Dionizične vrednote
Potenčni tip
Slika 3.1: Vsebina vrednotnih kategorij na štirih ravneh vrednotnega prostora (glej
besedilo). Na najvišji ravni najdemo samo dve kategoriji največjega obsega (dionizične
in apolonske vrednote). Temu sledijo štiri kategorije večjega obsega (vrednotni tipi) in
več kategorij srednjega obsega. Na najnižji ravni so posamezne vrednote, uporabljene v
Muskovi lestvici vrednot MLV.
Naše raziskave so dalje pokazale, da se vrednote oblikujejo skozi vse naše ži-
vljenje. Vrednotne presoje se v razvoju posameznika pojavijo že zgodaj, vendar
predstavljajo le predstopnjo abstraktnih vrednotnih pojmovanj, značilnih za
mladostnike in odrasle (takšna pojmovanja se ne morejo oblikovati prej, preden
posameznik denitivno ne doseže nivoja formalnih operacij, to pa je navadno
šele po puberteti). Kakor zveni morda presenetljivo, pa je res, da so naše vre-
dnotne usmeritve do neke mere celo genetsko pogojene. Seveda ne podeduje-
mo vrednot kot takšnih, temveč naše osebnostne nagnjenosti, ki določajo, kako
bomo tolmačili svet in oblikovali svoja prepričanja in vrednote. Zanimivo vpra-
šanje je, ali se vrednotne usmeritve spreminjajo v življenju tudi potem, ko se

31
v zgodnjem mladostništvu oblikujejo vrednotne kategorije. Ljudska modrost
zahoda in vzhoda nas namreč uči, da naj bi bil človek kot mladostnik bolj
usmerjen k užitkom in zabavi, torej k hedonskim vrednotam, nato postajajo
vse bolj pomembni uspehi in dosežki (potenčne vrednote), nato odgovornosti
in dolžnosti (moralne vrednote) in končno življenjska izpolnitev (izpolnitvene
vrednote). Raziskave vrednotnih usmeritev skozi življenje resnično kažejo, da se
naše vrednotne usmeritve nekoliko spremenijo (Musek, 2000). Čeprav ves čas
ocenjujemo apolonske vrednote za pomembnejše od dionizičnih, pa mladostniki
hedonske vrednote bolj cenijo kot zreli odrasli. Relativni pomen hedonskih in di-
onizičnih vrednot postopno upada, medtem ko pomen apolonskih vrednot ostaja
nespremenjen ali rahlo naraste (Slika 3.2). Ta podatek je pomemben, ker nam
pomaga razumeti psihološko ozadje generacijske koniktnosti v vrednotah. V
vseh dobah so se starejši pritoževali, češ da mladina nima pravih vrednot, mlajši
pa prav tako, da starejši ne razumejo njihovih vrednot. V resnici je koniktnost
posledica preprostega dejstva, da se vrednotne usmeritve pri posamezniku spre-
minjajo in da ista oseba pri 18 letih bolj ceni zabavo in hedonske vrednote kot
jih bo pri 40 ali 50 letih. Ta koniktnost pa v večini primerov ni tako huda, kot
mnogi mislijo. Raziskave kažejo, da so mladostniki glede lastnih vrednotnih ori-
entacij še najbliže vrednotnim usmeritvam svojih staršev. Kot rečeno, so razvojne
spremembe v vrednotnih orientacijah relativne, nasploh pa velja poudariti, da
so vrednotne orientacije med najstabilnejšimi osebnostnimi karakteristikami
(podobno kot osebnostne poteze in samopodoba).
10
10
10
10
95
95
9,5
9,5
,
9
9
9
9
9
85
85
85
8,5
8,5
8
8
1 (17
25)
8
1 (17
25)
8
1 (17
-
25)
8
1 (17
-
25)
1 (17
25)
(
)
75
75
2 (40
55)
75
2 (40
55)
7,5
2 (40
-
55)
7,5
2 (40
55)
(
)
7
3 (65
80)
7
3 (65
80)
7
3 (65
-
80)
7
3 (65
-
80)
3 (65
80)
(
)
65
65
65
6,5
,
6
6
6
6
55
55
55
5,5
,
5
5
5
5
di i ič
lk
dionizične
apolonske
dionizične
apolonske
dionizične
apolonske
dionizične
apolonske
p
Slika 3.2: Razvoj pomena vrednotnih kategorij skozi življenje. Ocena pomembnosti
obeh vrednotnih velekategorij (na lestvici od 1 do 10) se v teku življenja relativno spre-
meni. Pomen dionizičnih vrednot pada, apolonskih pa narašča.
Vrednote imajo v našem življenju izjemno pomembno vlogo. Povezujejo se
namreč z vsemi področji našega življenja in to tam, kjer je najbolj pomembno,

32
to je pri življenjskem odločanju. Naše življenjske odločitve so povezane z vre-
dnotnimi usmeritvami in to tem bolj, čim pomembnejše so odločitve in čim
bolj dolgoročne so. Tako so vrednote med najpomembnejšimi prediktorji izbire
šolanja in poklica, nazorskih odločitev kot so naša politična in verska prepričanja,
še zlasti pa so pomembne pri izbiri partnerja. Izjemno majhna je verjetnost, da se
bomo trajno navezali na partnerja, s katerim ne delimo podobnih stališč, prepri-
čanj in vrednot. Celo število otrok lahko do neke mere napovedujemo na podlagi
vrednotne usmerjenosti staršev (multipla korelacija znaša 0,412). A vrednote
korelirajo tudi z drugimi odločitvami, zlasti pa z raznimi drugimi stališči in pre-
pričanji, npr. z odnosom do manjšin, priseljencev, do kaznovalne politike, evta-
nazije, splava, demokracije, zdravega načina življenja in še in še. Celo temeljne
dimenzije osebnosti (npr. ekstravertnost, nevroticizem in druge), ki sicer niso
močno povezane z vrednotami, lahko do neke mere napovedujemo na podlagi
informacij o vrednotnih usmeritvah posameznika. V večini raziskav so bile kot
prediktorji uporabljene ocene pomembnosti vrednot, kot se pač merijo v različ-
nih vrednotnih lestvicah. Zlasti na enem pomembnem psihološkem področju,
na področju psihičnega blagostanja in zdravja, pa je, kot kaže, še pomembnej-
ši prediktor stopnja izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot. Gre za tako
pomembno življenjsko področje, da smo v sklopu kompleksne raziskave, o kateri
govori ta knjiga, izpolnjenost vrednot dodali kot hipotetično najpomembnej-
ši vrednotni prediktor psihičnega blagostanja. Spodaj vidimo odstotek variance
pomembnih demografskih in psiholoških spremenljivk, ki jo lahko pojasnimo
z vrednotnimi usmeritvami (ponekod je v oklepaju še odstotek variance, ki ga
pojasnjuje izpolnjenost ali uresničenost vrednot):
• starost − 0,39
• spol − 0,19 (ženske so nekoliko bolj apolonične, moški dionizični)
• izbira študija − 0,44 (0,71)
• vernost − 0,71
• duhovna inteligentnost − 0,45
• dobro počutje − 0,23 (0,39)
• sreča, zadovoljstvo z življenjem − 0,16−0,44 (0,34−0,54)
• poročenost − 0,24 (0,31)
• zadovoljstvo s partnerjem − 0,07 (0,52)
• število otrok − 0,13−0,31 (0,32)
• politična usmeritev − 0,33
• stališča do priseljencev − 0,45
• strpnost − 0,36
• izobrazba − 0,30

33
• socioekonomski status − 0,12
• dohodek − 0,10
• kristalizirana inteligentnost − 0,12
• velikih pet − 0,04−0,34 (0,12−0,35)
• GFO − 0,11−0,19 (0,18)
• emocionalna inteligentnost − 0,18−0,32
• vedenjski sistem približevanja (BAS) − 0,17 (0,23)
• vedenjski sistem izogibanja (BIS) − 0,50 (0,41)
• inspiracija − 0,37 (0,33)
• zanos − 0,47
• pozitivni afekt − 0,15 (0,42)
• negativni afekt − 0,20 (0,77)
• optimizem − 0,23−0,48
• upanje − 0,50
• samospoštovanje − 0,36
• neodvisni jaz − 0,40
• soodvisni jaz − 0,61
• osebnostna čvrstost − 0,13
• distres − 0,17
• slogi spoprijemanja − 0,16
• akademski uspeh − 0,20
• osebnostna rast − 0,33−0,69
• globalna samoučinkovitost − 0,16
• socialna zaželenost − 0,35 (0,28).
3.3 Razširjeni model vrednotnih kategorij
Če namesto 54 vrednot lestvice MLV uporabimo razširjeni seznam vrednot,
ki zajema 64 posameznih vrednot (glej tudi Musek in Musek Lešnik, 2003),
potem lahko s pomočjo multivariatnih analiz resnično pridobimo celostni
vpogled v strukturo vrednotnega prostora. Majhna je že verjetnost, da bi se v
tem seznamu ne našla kaka pomembna vrednota, izjemno majhna pa je verje-
tnost, da omenjene analize ne bi pokazale vseh pomembnih vrednotnih katego-
rij. Razširjena lestvica vrednot (MLV-R) zajema naslednje vrednote, kor rečeno,
64 po številu:
• poštenost
• dobrota in nesebičnost
• delavnost
• ugled v družbi

34
• prekašanje in preseganje drugih
• moč in vplivnost
• slava in občudovanje
• denar in imetje
• izpopolnjevanje samega sebe
• znanje
• ustvarjalni dosežki
• družabno življenje
• veselje in zabava
• polno in vznemirljivo življenje
• prosto gibanje
• enakopravnost med narodi
• enakost med ljudmi
• sožitje in sloga med ljudmi
• mir na svetu
• uživanje v umetnost
• smisel za kulturo
• dolgo življenje
• mir in počitek
• sožitje z naravo
• vera v Boga
• družinska sreča
• upanje v prihodnost
• ljubezen
• zdravje
• zvestoba
• modrost
• spoznavanje resnice
• spoštovanje zakonov
• ljubezen do domovine
• prosti čas
• dobri spolni odnosi
• udobno življenje
• razumevanje s partnerjem
• ljubezen do otrok
• dobra hrana in pijača
• pravičnost
• spoštovanje življenja

35
• izpolnjevanje verskih dolžnosti
• duhovna rast
• uspeh v poklicu
• veliki dosežki v življenju
• čistost
• skromnost
• osebna nedotakljivost
• voditeljske sposobnosti
• smisel za podjetništvo
• dobro gospodarjenje
• varčnost
• znanstveni dosežki
• izobrazba
• spoštovanje in ljubezen do staršev
• prijateljstvo
• solidarnost in tovarištvo
• strpnost
• napredek
• spoštovanje drugih kultur
• zdrava prehrana
• ohranjanje in varstvo narave in okolja
• telesna kultura.
Rezultati na podlagi razširjene lestvice vrednot (MLV-R) so pridobljeni na vzorcu
150 oseb, zato bomo izsledke faktorske analize jemali le orientacijsko. Vsekakor pa
so povsem zanesljivi izsledki, dobljeni s pomočjo drugih analiz, predvsem hierar-
hične klastrske analize.
Sicer moramo povedati, da je korelacijska matrika 64 vrednot v drugih pogledih
nadvse primerna za faktorsko analizo (KMO = 0,798; Bartlettov test sferičnosti pa
je visoko pomemben). Kriteriji za izbor števila ekstrahiranih faktorjev (glej Sliko
3.3) opravičujejo več možnih solucij. Glede na naša teoretska izhodišča, ki govorijo
o treh nadrednih ravneh strukture vrednotnega prostor, se zdijo smiselne ekstrak-
cije dveh, petih in ev. enajstih latentnih dimenzij.

36
Slika 3.3: Test drobirja in kriteriji ekstrakcije za faktorsko analizo 64 vrednot MLV-R.
Tako po algoritmu PC (komponentna analiza) in po algoritmu MINRES (ena od danes
najbolj uporabljanih različic faktorske analize) so glede na ravni strukturacije vrednot
(tri ravni) videti smiselne dvo-, pet- in enajstfaktorska solucija.
Analize faktorskega skladanja (kongruentnosti) med dimenzijami PC in MINRES
so pokazali visoko skladnost pri dvofaktorskih in petfaktorskih solucijah, tako da
lahko dobljene dimenzije po obeh algoritmih vsebinsko enako interpretiramo. Ko-
relacije in skladanja med ekstrahiranimi enajstimi dimenzijami po obeh algoritmih
(PC in MINRES) kažejo na zelo visoko ujemanje pri desetih kategorijah vrednot,
zato bomo v nadaljevanju upoštevali na ravni kategorij srednjega obsega samo teh
deset kategorij. Poglejmo si zdaj torej natančneje, kako je strukturiran prostor 64
vrednot v celoti.

37
Tabela 3.1: Struktura prostora 64 vrednot MLV-R.
vrednote srednji
obseg
večji obseg največji
obseg
enakopravnost med narodi, enakost,
sloga, mir, strpnost, spoštovanje
drugih kultur, solidarnost
demokratične
vrednote
societalne vrednote
apolonske vrednote
ljubezen, družinska sreča,
razumevanje s partnerjem,
prijateljstvo, zvestoba, ljubezen do
otrok, (pravičnosti), spoštovanje
življenja
socialne in
družinske
vrednote
delavnost, spoštovanje zakonov,
domoljubje, (varčnost), poštenost,
dobrota, znanje, (pravičnost),
(skromnost), izobrazba, (spoštovanje
staršev), napredek
vrednote
integritete
moralne vrednote
telesna kultura, zdrava hrana,
varstvo okolja, znanstveni dosežki,
spoštovanje staršev, (solidarnost)
vrednote
zdravega
življenja in
okolja
vera v Boga, izpolnjevanje verskih
dolžnosti, skromnost, čistost
religiozne
vrednote
modrost, samoizpopolnjevanje,
duhovna rast, resnica, poklicna
uspešnost, upanje, dosežki, osebna
nedotakljivost
vrednote
modrosti in
aktualizacije
humanistične
vrednote
uživanje v umetnosti, kultura, ustvarjalni
dosežki, uživanje narave
kulturne
vrednote
dionizične vrednote
družabnost, vznemirljivo življenje,
zabava, prosti čas
vrednote
stimulacije
hedonske
vrednote
udobno življenje, počitek, zdravje,
prosto gibanje, dobra hrana, dolgo
življenje, dobri spolni odnosi
čutne vrednote
podjetništvo, dobro gospodarjenje,
varčnost, vodstvene sposobnosti,
pravičnost
ekonomske
vrednote
potenčne
vrednote
prekašanje drugih, slava, moč, ugled,
denar
statusne
vrednote

38
Tabela 3.1 nam lepo pokaže, kako so vrednote na podlagi faktorske analize raz-
porejene najprej v deset kategorij srednjega obsega in kako se teh deset katego-
rij združuje dalje vpet kategorij večjega obsega, te pa v dve vrednotnih kategoriji
največjega obsega ali vrednotni velekategoriji (nad njima je le še nekak generalni
faktor vrednot, ki zrcali dragocenost vrednot kot vrednot).
Dobljene kategorije vrednot se ujemajo z jedrnimi vrednotnimi usmeritvami
Evropskega ogrodja etike in vrednot (EOEV), dokumenta, ki ga je razvil Inštitut
za preučevanje etike in vrednot in ga bomo na kratko predstavili v enem od nasle-
dnjih razdelkov (glej Poglavje 3.5). To velja zlasti za societalne, moralne in huma-
nistične vrednote, v katerih zlahka prepoznamo vrednotne usmeritve EOEV, kot
so humanost, univerzalizem, integralnost, pravičnost, modrost, življenje, narava in
zdravje, socialne vrednote, kultura, delo in kreativnost ter tradicija. Kategorizacija
EOEV ima torej tudi z vidika raziskav razširjene lestvice vrednot močno empirič-
no osnovo.
3.4 Integralni model motivacije in vrednot
Omenjali smo dva modela vrednot, ki izhajata iz Rokeacheve teorije in sicer Sch-
wartzov in Muskov model. Med dimenzijami obeh modelov najdemo nedvomna
ujemanja, tako da je vabljiva ideja, da bi z integracijo obeh modelov dosegli zares
celovito in enotno strukturno teorijo vrednot. S tem namenom lahko analiziramo
podatke, ki jih imamo tako na lestvici MLV kot na lestvici SVS pri vzorcu 380
oseb. Ker dobimo zgoščeno, a še vedno reprezentativno informacijo o vrednotni
usmerjenosti posameznikov zlasti s pomočjo 11 vrednotnih kategorij srednjega
obsega na MLV in 10 vrednotnih kategorij oziroma tipov SVS, so bile opravljene
analize prav na podlagi teh 21 vrednotnih kategorij. Zelo malo se zdi verjetno, da
bi z upoštevanjem teh kategorij obšli kakšno zelo pomembno vrednotno področje.
Obetamo si torej resnično lahko celovit, vseobsežen vsebinski model vrednot, zlasti
seveda model strukture celotnega vrednotnega prostora. A ne samo to: v ome-
njenih vrednotnih kategorijah so v bistvu zajete ali zgoščene tudi vse pomembne
kategorije človekove motivacije nasploh. Tako si lahko upravičeno obetamo, da
bi analiza lahko ponudila integralno podobo naših motivov in vrednot. V samem
raziskovalnem modelu so bile kot izhodne spremenljivke uporabljene naslednje
naslednje vrednotne kategorije (navedene so tudi v okrajšani obliki):
• SENZ (senzualizem, čutne vrednote po MLV)
• VARm (varnost, varnostne vrednote po MLV)
• STATm (status, statusne vrednote po MLV )
• PATR (patriotizem po MLV)

39
• DEMO (demokratizem, demokratične vrednote po MLV)
• SOCI (socialne vrednote po MLV)
• TRADm (tradicionalnost, tradicionalne vrednote po MLV)
• KULT (kulturnost, kulturne vrednote po MLV )
• SPOZN (spoznavnost, spoznavne vrednote po MLV)
• AKTU (aktualizacija, aktualizacijske vrednote po MLV)
• VERN (vernost, verske vrednote po MLV)
• SAMOUS (samousmerjanje, po SVS)
• STIM (stimulacija, iskanje stimulacije po SVS)
• HEDO (hedonizem, po SVS)
• DOSEG (doseganje, storilnostne vrednote po SVS)
• STATs (status, statusne vrednote po SVS)
• VARNs (varnost, varnostne vrednote po SVS)
• TRADs (tradicionalnost, tradicionalne vrednote po SVS)
• KONF (konformizem, konformistične vrednote po SVS)
• BENE (benevolentnost, po SVS)
• UNIV (univerzalizem, po SVS).
Naše analize so pokazale, da lahko na podlagi kategorij motivacije in vrednot
dejansko pridemo do strukturnega modela, ki zajema glavne kategorije človekove
motivacije in vrednot na več hierarhičnih ravneh (Slika 3.4). Vrh modela sesta-
vljajo motivacijsko-vrednotne velekategorije (dionizična in apolonska). Dionizična
velekategorija se nato deli na široki kategoriji hedonskih in potenčnih motivov
in vrednot, apolonska pa na široko kategorijo moralno konformnih motivov in
vrednot ter na široko kategorijo humanističnih motivov in vrednot. Široke katego-
rije vrednot se nato delijo naprej na motivacijsko vrednotne domene, ki jih je osem,
te pa na posamezne vrednotne kategorije:
• uživanje (stimulacija, hedonizem, senzualnost)
• varnost (varnost, patriotizem)
• socialna moč (status)
• doseganje (doseganje)
• prosocialnost (socialne vrednote, demokratske vrednote)
• konformizem (konformizem, tradicija, dobrohotnost)
• samousmerjanje (samousmerjanje, samoaktualizacija)
• zrelost (univerzalizem, kulturne vrednote, spoznavne vrednote).

40

človekova motivacija
Dionizična Apolonska
Potenčna
socialna moč
doseganje
Hedonska
uživanje
varnost
Moralno konformna
prosocialnost
konformizem
Humanistična
samousmerjanje
zrelost
Slika 3.4: Hierarhični model človekove motivacije in vrednot. Naslednjo raven katego-
rij višjega reda lahko interpretiramo kot področja Rokeachevih domen. Pod njimi so le še
posamezne vrednotne kategorije, v našem primeri 21 kategorij MLV in SVS.
Tudi integralni model človekove motivacije in vrednot zlahka smiselno primer-
jamo z desetimi vrednotnimi usmeritvami EOEV (glej Poglavje 3.5). Vredno-
tne usmeritve EOEV, kot so humanost, univerzalizem, integralnost, pravičnost,
modrost, življenje, narava in zdravje, socialne vrednote, kultura, delo in kreativ-
nost ter tradicija se lahko po svoji vsebini razporedijo tako v dionizično kot še
zlasti apolonsko področje vrednot in motivov, še bolj razčlenjeno pa seveda tudi
v področja štirih vrednotno motivacijskih kategorij večjega obsega (hedonsko,
potenčno, moralno konformno in humanistično) ter v področja domen srednjega
obsega (uživanje, varnost, socialna moč, dosežki, prosocialnost, konformnost, sa-
mousmerjanje in zrelost). Zdi se, da so za vrednotne usmeritve EOEV merodajne
predvsem domene apolonskih kategorij, vendar ne smemo pozabiti, da je za družbo
blagostanja potrebna tudi izpolnitev dionizičnih vrednot, povezanih z zdravjem,
varnostjo, dosežki, ugledom in drugimi viri dobrega počutja, kakovosti življenja
ter sreče.
3.5 Evropsko ogrodje etike in vrednot
Evropsko ogrodje etike in vrednot (EOEV) je dokument, ki ga je oblikoval Inštitut
za etiko (Ljubljana, Slovenija; zdaj Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj). Je
okvirni, na dejstvih in izsledkih utemeljen projekt, ki izhaja iz kulturnih in zgo-
dovinskih temeljev evropskih vrednot in etike in iz pomembnejših znanstveno
utemeljenih sodobnih modelov vrednot. Obstaja močno soglasje med evropskimi

41
državljani, misleci in politiki, da ima sedanja ekonomska in socialna kriza v bistvu
globlje korenine. Pri ugotavljanju teh korenin pogosto opažamo, da so mnogi ne-
gativni pojavi v družbi neizogibno povezani z odstopanjem od tradicionalnih in
civilizacijskih vrednot in odstopanjem od etično osnovanega znanja, izkušenj, od-
ločitev in obnašanj. Vendar je potreba po skupnem razumevanju evropske etike
in vrednot veliko starejša od sodobne krize. Potreba po poudarjenem pomenu
evropskih vrednot je bila trdno postavljena v Berlinski Deklaraciji 2007 in sicer
z namenom, da omogoči evropskih državljanom dokument, ki bi jasno odražal
enotnost Evropske Unije in poudaril občutje skupne pripadnosti. Ta pomembni
dokument je nastal in bil podpisan s strani takratnega predsedstva EU, Evropske
Komisije in Evropskega parlamenta, potem ko se je vseh 27 predsednikov oziroma
suverenov držav in vlad zedinilo glede besedila. Berlinska Deklaracija postavlja
v ospredje več univerzalnih vrednot: človeško dostojanstvo, človekove pravice,
enakost glede spola, mir, svobodo, demokracijo, vladavino prava, vzajemno spošto-
vanje, skupno odgovornost, napredek, varnost, strpnost, participacijo, pravičnost in
solidarnost. V nadaljnjem postavlja EOEV ta temelj v širši kontekst etike in vrednot
sodobne evropske družbe in njenih skupnosti. Obsežno empirično podlago doku-
menta predstavljajo podatki Evropske študije vrednot (European Values Study)
in Svetovne študije vrednot (World Values Study). EOEV je torej oblikovan za
uresničevanje potrebe po skupnih temeljih evropske etike (etičnih standardov) in
vrednot. Gre za projekt, ki temelji na evropski zgodovinski, kulturni in civilizacijski
tradiciji in na vodilnih sodobnih modelih vrednot. EOEV se oslanja na Berlin-
sko Deklaracijo 2007 in upošteva empirične in teoretične modele vrednot in vrlin,
vključujoč modele naslednjih avtorjev (glej tudi seznam izbranih referenc na koncu
dokumenta):
• Schwartz in Bilsky (1987, 1990),
• Musek (1993, 2000),
• Elizur (1984),
• Hofstede (1980, 2001),
• Triandis (1995),
• Bond (1988),
• Inglehart (1990, 1997),
• Peterson in Seligman (2004),
• European Values Study (2008).
Oblikovanje trajne in stabilne družbe je bil vedno cilj človeštva. Družbena (socie-
talna) stabilnost temelji po deniciji na odličnosti znanja in na visokih standardih
etike in vrednot. Toda oblikovanje takšne družbe resno ogrožajo negativni pojavi
segajoči od neznanja in zanemarjanja morale do korupcije, nasilja in kriminala.

42
Skupni imenovalec negativnih družbenih pojavov je torej odstopanje od etike in
od vrednot in torej tudi odstopanje od etično utemeljenega znanja in izkušenj.
Nezadovoljivo stanje moderne družbe ima več razlogov in vzrokov, med njimi pa je
zlasti pomemben, globok in ponavljajoč se oteževalni dejavnik pomanjkljiva vzgoja
etike, vrednot ter osebnih in značajskih vrlin. Med obstoječo družbo in zaželeno
družbo stabilno družbo prihodnosti še vedno zeva prepad. Današnji družbi, tudi
najbolj razviti, še veliko manjka do stabilne družbe, ki jo lahko deniramo kot
družbo vrednot, znanja in blagostanja, ali kar na kratko kot družbo modrosti.
Manjka predvsem trdnost in kakovost obeh stebrov te družbe, znanja in vrednot.
Manjkata kakovostno znanje in trdna integracija vrhunskih etičnih standardov v
miselnost in delovanje skupin in posameznikov.
Proces družbenega preoblikovanja mora torej biti usmerjen k večji promociji etičnih
standardov, vrednot in vrlin v vzgoji in k oblikovanju etično ustreznih stališč, pre-
pričanj, socialnih norm ter vedenjskih vzorcev v osebnem in poklicnem življenju.
Potemtakem mora biti odgovorna strategija spreminjanja in preoblikovanja družbe
usmerjena k oblikovanju družbe, ki izpolnjuje visoke etične standarde in ki ustvarja
vrednote in značajske vrline tako v vzgoji kot v praktičnem osebnem in poklicnem
življenju. V tem okviru se je oblikoval EOEV kot poseben poseben model, kako
uveljaviti glavne vsebine, vidike in postopke predvidenih družbenih sprememb.
Model temelji na analitični obdelavi najbolj uveljavljenih modelov vrednot, vre-
dnotnih usmeritev in vrlin ter na modelih družbenih sprememb. Po modelu
EOEV je končni cilj predvidenih družbenih sprememb vzpostavljanje stabilne
družbe temelječe na etiki, vrednotah in znanju − družbe modrosti − ki vključuje in-
dividualno (osebno) blagostanje, srečo in življenjski smisel. Ta del modela pomeni
jedrno stanje (model jedrnega stanja), ki vsebuje šest jedrnih vidikov ali sestavin:
1. skrb in delovanje za življenje, kakovost življenja in zdravje
2. skrb in delovanje za demokracijo in človeške pravice
3. skrb in delovanje za etiko in vladavino prava
4. skrb in delovanje za evropsko državljanstvo
5. skrb in delovanje za naravo, okolje in trajnostni razvoj
6. skrb in delovanje za kulturno tradicijo in kulturno različnost.
Bolj specično lahko jedrno stanje dosežemo s pomočjo 10 kompleksnih vre-
dnotnih usmeritev, ki jih lahko označimo kot vrednotne domene. Vsaka vrednotna
domena vključuje več reprezentativnih vrednot:
• humanost
svoboda; ljubezen; človeško dostojanstvo; strpnost; dobrota; prijaznost;
osebna rast; optimizem; napredek

43
• modrost in znanje
resnica; miselna odprtost; razumnost; perspektiva; odgovornost; ljube-
zen do učenja in znanja; zmernost
• življenje; narava; zdravje
spoštovanje življenja; spoštovanje narave in okolja; zdravje; bioetične
vrednote
• socialni vidik
vzajemno spoštovanje; enakopravnost spolov; partnerstvo; skrb za otro-
ke, starejše in ljudi s posebnimi potrebami; družinska sreča; medgenera-
cijska harmonija; solidarnost
• pravičnost
spoštovanje zakonov; enakopravnost; nepristranost; človekove pravice;
enakost pred zakonom; varnost; aktivno državljanstvo
• univerzalizem
mir; enakost; kulturni pluralizem; spoštovanje različnosti in drugačno-
sti; skromnost; odpuščanje
• integralnost
poštenost; pogum; vztrajnost; vitalnost; skupna odgovornost;
samodisciplina
• delo; kreativnost
radovednost; miselna kritičnost; odličnost; podjetništvo; delovna etika;
participacija; organizacijsko državljanstvo; ekonomsko nančna odgo-
vornost; skrb za okolje
• tradicija
spoštovanje tradicije; spoštovanje staršev in družine; lojalnost; domolju-
bje; marljivost; olika
• kultura
svetovni nazor/vera; spoštovanje lepote; umetnost in kultura; spoštova-
nje vzgoje in drugih pridobitev človeške civilizacije
Zelo jasno so, kot vidimo, v modelu EOEV upoštevana empirična dognanja iz raz-
iskovanja vrednot, pa tudi iz raziskovanj na področju oblikovanja značaja in zna-
čajskih vrlin. Model EOEV je dober primer družbeno relevantnega dokumenta, ki
temelji na raziskovalnih dognanjih in izsledkih, to pa seveda pomeni tudi visoko
stopnjo utemeljenosti izhodišč in smernic samega dokumenta.

44
Slika 3.5: Shema Evropskega Ogrodja za Etiko in Vrednote (EOEV). Shema prikazuje
usmerjenost projekta k stabilni družbi prihodnosti (družba vrednot, znanja in blagosta-
nja ali družba modrosti). Ta družba se oblikuje preko desetih jedrnih vidikov oziroma
interesov (humanost, socialni vidik...), za katere so značilne številne vrednote in z njimi
povezane osebnostne (značajske) vrline. Več v besedilu.

45
4 Psihično blagostanje
Že Aristotel je menil, da je človekov najvišji cilj sreča (eudaimonia), najvišja dobrina,
ki je edino dobro, ki si ga ljudje želimo izključno zaradi njega samega, obenem pa
je tudi on že opozoril, da je sreča odvisna od nas samih, namreč od »umne in vrle
dejavnosti duše« (Vorländer, 1977, 131). Podobna mnenja najdemo tudi pri drugih
zahodnih in vzhodnih lozoh. Za Demokrita je npr. končni smoter (telos) kom-
binacija srčnega miru (euthymia), srečnosti (euesto) in neomajne uravnoteženosti
(ataraxia) (Vorländer, 1977, 58) in dodaja, da »sreča in nesreča prebivata v duši«
(fragment 170, Vorländer, 1977, 59). Danes se temu pridružuje sodobna pozitivna
psihologija, ki proučuje optimalno delovanje človeka in ugotavlja, da je subjektivno
doživljanje sreče nujna sestavina kakovosti življenja (Diener, Sapyta in Suh, 1998).
Ne moremo govoriti o srečnem ali kakovostnem življenju, če ga sami ne doživlja-
mo ali čutimo kot takšnega. Raziskave kažejo, da le 8−15 odstotkov ljudi meni, da
je sreča odvisna od objektivnih okolnosti (Lyubomirsky, 2001). Vsi sociološki in
ekonomski kazalci kakovosti življenja torej »odpovedo«, dokler jim ne pridružimo
enega, ki pa je ključne narave: psihološkega.
Zanimivo je, da so na drugi strani nekateri pomembni lozo poudarjali, da vodi
pot k sreči in blaženosti prek ukinitve negativnih aspektov življenja. Značilen v tem
smislu je vsekakor Budov nauk. Po njem moramo na poti k sreči premagati nesrečo
in trpljenje in odstraniti njune izvore. Ti pa so spet predvsem duševni, izvirajo
namreč iz (emocionalne) vezanosti na afekte in egoistične cilje ter predstave, torej
na nepristni, iluzorni svet maje ali avidje, ki kot neprosojen zastor prekriva globljo
duhovno resničnost (Radakrishnan, 1948). Podobno osredotočanje na negativne
vidike človekove eksistence najdemo tudi pri stoikih, novoplatonikih in še kje.
Tudi znanstvena psihologija je v svojem razvoju osredinjala največ pozornosti na
številne negativne aspekte življenja, predvsem na tiste, ki povzročajo ali pomenijo
težave, probleme in motnje v psihičnem in osebnostnem delovanju. V psiholo-
giji kar upravičeno govorimo, da je »negativno pristrana« (»misery biased«), kar
lahko zelo jasno potrdimo z dejstvi: veliko več člankov in knjig je bilo napisanih
o strahu, jezi, sovraštvu, agresivnosti in depresivnosti, kot o zadovoljstvu, veselju
in sreči. To je po eni strani razumljivo in celo logično, saj moramo raziskati ne-
gativne strani človekove narave, če hočemo spodbujati njen pozitivni vidik, na
drugi strani pa nam omejevanje na negativno hočeš nočeš pokaže zmaličeno in
pristransko podobo človeka kot predvsem anksioznega, nevrotičnega in agresiv-
nega bitja. Prevladujoča usmerjenost na negativne in psihopatološke vidike prav
lahko neupravičeno ustvarja podobo človeka, ki mu primanjkuje pozitivnih la-
stnosti, pomembnih za občutja smiselnosti življenja. Upanje, modrost, kreativnost,

46
subjektivno zadovoljstvo, optimizem, občutje sreče itd. so primeri lastnosti, ki so v
psiholoških raziskavah pogosto ignorirane ali pa celo pojmovane kot transforma-
cije negativnih značilnosti. Takšno »negativno« usmerjenost psihologije so upra-
vičeno kritizirali humanistični in eksistencialni psihologi, ki so že desetletja pred
pojavom pozitivne psihologije opozarjali na generične pozitivne vidike človekove
narave, zlasti pozitivno naravnanost, kreativnost in samoaktualiziranost (Maslow,
1954; Rogers, 1961) in pa občutje življenjskega smisla (Frankl, 1962). Frankl bi
se verjetno strinjal s Kong Zijem (Konfucijem), ki je dejal, da je bolj srečen tisti,
ki vztraja pri svojem poslanstvu (dolžnosti), četudi zato umre, kot tisti, ki zaradi
smrtne grožnje zataji svoje dolžnosti (Fung Ju-Lan, 1971, 59).
4.1 Pozitivna psihologija in optimalno delovanje
V predznanstveni, lozofski in znanstveni psihologiji torej že zgodaj najdemo poj-
movanja, ki zadevajo problematiko psihičnega blagostanja (PB). Lahko bi govorili
o dveh pomembnih tradicijah teh pojmovanj, ki pa se v znatni meri tudi prekriva-
ta med seboj. Prva tradicija govori o psihičnem blagostanju s hedonskega vidika.
Ljudje stremijo k sreči kot dobremu počutju in uživanju življenja. Najimenitnejši
predstavniki zgodnje hedonske tradicije so prav gotovo hedonisti z Epikurjem na
čelu. Aristip je smatral, da je sreča preprosto vsota naših hedonskih užitkov. Druga
tradicija pod vplivom Sokrata meni, da to ni dovolj, temveč da je za srečo potrebno
tudi občutje, da se živi v skladu z vrlinami, danes bi rekli vrednotami. Za Aristo-
tela je hedonsko uživanje, brez realizacije vrlin, nekaj vulgarnega, kar naredi iz nas
sužnje čutnih užitkov. Prava sreča je eudaimonia, občutje, da izpolnjujemo splošno
veljavno načelo krepostnega življenja, sledenje notranjemu glasu (sokratovskemu
daimonionu), ki presega egoistično, trenutno in zgolj sami sebi namenjeno čutnost.
Res pa je, da je tudi Epikur, katerega ime je postalo (neupravičeno) oznaka za grobi
hedonizem, zatrjeval, da so »užitki duha nad užitki mesa«.
Obe tradiciji, ki sta dobili svoje naslednike tudi med poznejšimi lozo (Hobbes,
Bentham), sta se zasidrali tudi v psihologiji (npr. Fromm, 1981) in konkretno v po-
zitivni psihologiji. Pozitivna psihologija raziskuje optimalne vidike naše narave in
postavlja pojem psihičnega blagostanja v ospredje. Psihologijo psihičnega blagosta-
nja lahko razdelimo na dve smeri, dve paradigmi, hedonsko usmerjeno (Kahneman
in sod., 1999) in eudaimonsko usmerjeno (Ryan in Deci, 2001). Obe pa sta krepko
povezani, kot bomo videli. Prve empirične raziskave psihičnega blagostanja pa
segajo seveda pred čas nastopa pozitivne psihologije. Na področju empiričnega
raziskovanja sreče imamo lahko za pionirja ameriškega psihologa Wilsona (1967).
Na podlagi svojih raziskav je zaključil, da je srečna oseba

47
»mlada, zdrava, dobro izobražena, dobro plačana, ekstravertna, optimi-
stična, brez skrbi, verna, poročena, ima visoko samospoštovanje, delovno
moralo, zmerne aspiracije, ni pomembno ali je moški ali ženska in je
lahko zelo različne inteligentnosti.«
Njegove ugotovitve so bile šele desetletja pozneje ponovljene, poglobljene in raz-
širjene. Izkazalo se je, da so bili nekateri njegovi zaključki potrjeni, nekateri pa tudi
ne. Med predhodnike pozitivne psihologije lahko upravičeno štejemo tudi našega
velikana psihologije, Antona Trstenjaka. Po svoji psihološki usmeritvi je bil zelo
blizu humanistični psihologiji, še bolj pa usmeritvi svojega prijatelja Frankla. V
svojih delih je v velikem slogu upošteval poglede humanistične psihologije in logo-
terapije in jih dvignil na antropološko raven (Trstenjak, 1976, 1985, 1988, 1991).
A lahko ga imamo tudi za predhodnika pozitivne psihologije. Leta 1974 je napisal
delo Človek in sreča, ki pomeni začetek slovenske pozitivne psihologije še pred
uradnim nastopom pozitivne psihologije v svetu.
4.1.1 Pojem psihičnega blagostanja in glavni teoretski modeli
pozitivne psihologije
Področje pozitivne psihologije in z njo povezanega psihičnega blagostanja in
zdravja, ki ni denirano zgolj kot odsotnost psihičnih motenj, ampak kot pri-
sotnost več pozitivnih individualnih spremenljivk, je postalo torej šele v zadnjih
letih predmet načrtnega in obsežnega znanstvenega raziskovanja. Pred tem je
bilo opravljenih tudi precejšnje število raziskav, ki so se ukvarjale s posamičnimi
spremenljivkami, ki bi lahko vplivale na psihično zdravje ali bile del psihične-
ga zdravja, med njimi tudi osebnostne lastnosti in slogi kot so samospoštova-
nje, optimizem, slogi soočanja s stresom, pozitivni afekt idr. Pozitivna psiho-
logija se znanstveno ukvarja z optimalnim človeškim doživljanjem, s katerim
pa je pogosto povezano tudi uspešnejše in učinkovitejše delovanje in obnašanje.
Njen cilj je raziskovanje razsežnosti pozitivnega doživljanja sveta, drugih oseb in
samega sebe, dejavnikov, ki vplivajo na te razsežnosti in tudi spodbujanje dejav-
nikov, ki ustvarjajo optimalno doživljanje.
Psihično blagostanje ima vsečloveški in tudi specično kulturni, civilizacijski
pomen. Kot opozarjata Biswas-Diener in Diener (2001), »narašča pomen subjek-
tivnega blagostanja v demokratičnem svetu, kjer želimo, da bi ljudje izpolnjevali
svoje življenje tako, kot se zdi vredno njim samim in ne tako, kot sodijo politiki,
avtokrati ali eksperti«. Logično se tudi zdi, da postajata sreča in zadovoljstvo z
življenjem toliko pomembnejša, kolikor bolj se zadovoljujejo temeljne potrebe.
Ljudje ocenjujejo srečo in zadovoljstvo z življenjem kot skrajno pomembni stvari

48
in to ne samo v našem kulturnem okolju (Diener, 2000a). Tudi v relativno rev-
nejšem okolju, kot je Indija, so respondenti npr. ocenjevali na sedemstopenjski
lestvici pomen zadovoljstva z življenjem s povprečno oceno 5,75 in srečo z 5,97.
Torej vsekakor precej višje kot denar (povprečna ocena 4,81). Poudariti velja, da
se s konceptom psihičnega blagostanja in sorodnimi pojmi pozitivne psihologije
po pravilu povezujejo tudi vrednote, vrline in značajske kreposti (Peterson, 2006;
Peterson in Seligman, 2004; Seligman, 2011). Uporabna vrednost pozitivne psiho-
logije in drugih raziskav psihičnega blagostanja je naravnost orjaška (Donaldson,
Csikszentmihalyi in Nakamura, 2011).
Ključni pojem pozitivne psihologije je pojem psihičnega blagostanja ali dobrobiti
(well-being). Skupaj s pojmi sreče, dobrega počutja, optimizma, upanja, zanosa, za-
dovoljstva z življenjem in življenjskega smisla se nanaša na glavne vidike človeko-
vega optimalnega izkustva in optimalnega delovanja, ki sta predmet raziskovanja
v pozitivni psihologiji (pregledno o pozitivni psihologiji Musek in Avsec, 2002;
Peterson in Seligman, 2003; Musek, 2007b). Obsežen nabor ključnih člankov je
najti v Snyder in Lopez (2002), Lopez in Snyder (2004), Snyder, Lopez in Pedrotti
(2010), Brdar (2011), Graham (2011) in v zbranem delu Eda Dienerja (Diener,
2009a, b, c). Skoraj odveč je opomba, da je psihično blagostanje, če že ne sinonim
za psihično zdravje, pa njegova jedrna sestavina in s tem ključni psihološki vidik
kakovosti življenja. V okviru pozitivne psihologije so se pojavile že tudi pomembne
sistemizacije raziskovalnih izsledkov in sicer na številnih področjih človekovega op-
timalnega delovanja (Diener, 1984, 1994; Diener, Diener in Diener, 1995; Lykken,
1999; McCullough, 2000; Sheldon in sod., 2000; Taylor in sod., 2000). Teoretske
modele pozitivne psihologije najdemo najprej na področju obeh ključnih in gene-
ralnih konstruktov pozitivne psihologije, subjektivnega emocionalnega blagostanja
(SEB), ki zajema hedonske, tako emocionalne kot kognitivne vidike življenjskega
zadovoljstva in sreče (Diener, 1984, 1994, 1995a, 1995b, 2000a, 2001; Diener in
Diener, 1995, 2001; Diener, Emmons, Larsen in Grin, 1985; Kahneman, 1999)
in nato na področju psihološkega blagostanja (PsihB), ki zajema eudaimonične in
telične, s smislom in rastjo povezane vidike sreče in psihične dobrobiti (Ry, 1989,
1998; Ry in Keyes, 1995). Oba temeljna modela skuša integrirati model samode-
terminacije (Ryan in Deci, 2001). Podrobneje sem o temeljnih modelih psihičnega
blagostanja pisal tudi na drugih mestih (Musek, 2007b, 2009).
Ob tem pa so se v pozitivni psihologiji oblikovali tudi modeli, ki obravnava-
jo bolj specične vidike psihičnega blagostanja in optimalnega funkcioniranja.
Naj omenimo samo področje emocionalnosti oziroma afekta (Charles, Reynolds
in Gatz, 2001; Watson, Clark in Tellegen, 1988), optimizma (Seligman, 1991a,

49
b; Seligman in Csikszentmihalyi, 2000), model sreče oziroma srečnosti (Ellis,
2000; Myers, 1992; Myers in Diener, 1996), model zanosa (Csikszentmihalyi,
1990, 1997), model upanja (McCullough in Snyder, 2000; Snyder, 1994, 2000),
model dobrega življenja (Baltes in Staudinger, 2000; Baumeister in Exline, 2000;
Simonton, 2000; Tangney, 2000), model odpuščanja (McCullough, 2000), model
hvaležnosti (McCullough in sod, 2001) in model spoštovanja (Adler in Fagley,
2005; Fagley, 2012).
Najpomembnejše modele v pozitivni psihologiji bi torej lahko povzeli z naslednjo
shemo:
1. Dva temeljna modela psihičnega blagostanja
1.1 Hedonski model − model subjektivnega (emocionalnega) blagostanja
(dobro počutje, zadovoljstvo z življenjem);
1.2 Eudaimonski model − model psihološkega blagostanja.
2. Integrativni model samodeterminacije
3. Posebni modeli optimalnega funkcioniranja
3.1 model afekta;
3.2 model optimizma;
3.3 model sreče oziroma srečnosti;
3.4 model zanosa;
3.5 model upanja;
3.6 model dobrega življenja;
3.7 model odpuščanja;
3.8 model hvaležnosti;
3.9 model spoštovanja.
4. Drugi modeli (starejši in novejši), ki so blizu pozitivni psihologiji, npr. modeli
smisla, duhovnega blagostanja (tudi emocionalnega, moralnega, eksistencial-
nega itd.)

50
4.1.2 Temeljni modeli psihičnega blagostanja
Hedonska smer: subjektivno emocionalno blagostanje
Subjektivno emocionalno blagostanje (SEB; angleško »Subjective emotional well-
-being«) je opredelil in raziskoval zlasti Diener s sodelavci (Diener, 1984, 1994,
1995a, 1995b, 2000, 2001, 2009a, b, c; Diener in Diener, 1995; Diener, Emmons,
Larsen in Grin, 1985). Vsekakor gre za kompleksen pojav, ki je ga sestavljajo tri
temeljne komponente: občutje zadovoljstva z življenjem (kognitivna komponen-
ta), pozitivni afekt in negativni afekt (emocionalni komponenti). Visoko stopnjo
SEB tvorijo torej občutje zadovoljstva z življenjem, visok pozitivni afekt in nizek
negativni afekt.
Na oblikovanje in vzdrževanje SEB vpliva veliko dejavnikov: genetski, motiva-
cijski, emocionalni, kognitivni, osebnosti, medosebni in drugi. Že dolgo ugota-
vljajo pomemben vpliv osebnostnih dejavnikov na SEB (Herringer, 1998). Vse
temeljne dimenzije osebnosti so dokaj močno povezane s SEB, torej tudi s psihič-
nim blagostanjem in zdravjem nasploh, kar jasno izpričuje njihov velik življenjski
pomen. Zlasti ekstravertnost in nevroticizem sta med najboljšimi napovedoval-
ci SEB (Costa in McCrae, 1980; Costa, McCrae in Zonderman, 1987; Diener,
1996; Diener, 1998; Diener in Lucas, 1999; Emmons in Diener, 1985a, b; Lucas
in Diener, 2000; Schimmack, Oishi, Diener in Suh, 2000). In sicer velja to za vse
komponente subjektivnega blagostanja: pozitivni afekt, negativni afekt in zado-
voljstvo z življenjem.
To vsekakor ni presenetljivo, saj je npr. že dolgo znano, da so nevrotične osebe
v povprečju manj zadovoljne z življenjem. Tako sodita višja stopnja negativnega
afekta (emocije kot so bojazen, tesnoba, depresija in občutja krivde) in nižja stopnja
zadovoljstva z življenjem oziroma srečnosti med osnovne subdimenzije nevroti-
cizma (Eysenck, 1952, 1967, 1970, 1991). Oboje najdemo tudi med komponen-
tami oziroma »faceti« nevroticizma (anksioznost, depresivnost, jeza/sovražnost) v
sklopu modela petih velikih faktorjev osebnosti (Costa in McCrae, 1992a, 1992b,
1992c). V skoraj vseh raziskavah odnosa med osebnostjo in subjektivnim emocio-
nalnim blagostanjem izstopa ugotovitev, da je med komponentami SEB pozitivni
afekt povezan z ekstravertnostjo, negativni afekt pa z nevroticizmom (Herringer,
1998; Musek, 2010).
Vzroke za povezanost med osebnostnimi dimenzijami in psihičnim blagostanjem
ter zdravjem lahko iščemo tako v okoljskih kot v genetskih dejavnikih. Upravičeno
lahko sodimo, da na SEB vplivajo okoliščine, zaradi katerih se v svojem življe-
nju bolje ali slabše počutimo, zlasti seveda takrat, kadar te okoliščine in razmere

51
trajno in močno delujejo. Na drugi strani je enako gotovo, da nas lahko genetske
dispozicije naravnajo, da bomo na okoliščine gledali bolj optimistično ali pesi-
mistično. Vemo, da so vse pomembne dimenzije osebnosti pod močnim vplivom
genetskih faktorjev in to velja tudi za ekstravertnost in nevroticizem. Jang in so-
delavci (1998a) so ugotovili znatne koeciente heritabilnosti (po večini med 0,3
do 0,5) tudi za trideset facetnih subdimenzij petih velikih faktorjev (po šest na
vsak faktor). Raziskave dalje kažejo, da so štirje od petih velikih faktorji osebnosti
povezani s kakovostjo življenja in življenjskim zadovoljstvom (McCrae in Costa,
1991). Osebe, ki so najbolj zadovoljne z življenjem in srečne, imajo višje vrednosti
pri ekstraverziji in nižje pri nevroticizmu, nekoliko bolj pa nagibajo tudi k vestnosti
in prijetnosti. Kot se je pokazalo, le odprtost ni v povezavi z občutjem zadovoljstva
v življenju. Odprte osebe kažejo sicer več čustev, a tako pozitivnih kot negativnih.
Eudaimonska smer: psihološko blagostanje
Druga paradigma v raziskovanju psihičnega blagostanja je bliže eudaimonski
tradiciji. Njeno znanstveno psihološko pot začrtavajo že eksistencialni, feno-
menološki in humanistični psihologi ter njihovi predhodniki, zlasti vsi tisti, ki
govore o samoaktualizaciji (Jung, Goldstein, Maslow, Rogers) in o življenjskem
smislu (Frankl). Lahko smo ponosni, da je tej paradigmi pri nas veliko prispeval
Trstenjak s svojim poljudnim a globokim spisom Človek in sreča (1974). Za-
stopniki te paradigme so novo, pozitivno psihološko obliko eudaimonske smeri
povezali predvsem s pojmom psihološkega blagostanja. Psihološko blagostanje
(angl. psychological well-being) zajema več kategorij kot je subjektivna ocena
emocionalnega in kognitivnega zadovoljstva (Ry, 1989; Ry in Singer, 1998).
Kot navajata Avsec in Musek (Avsec in Musek, 2005, 175), je bila Jahoda (1958)
verjetno prva avtorica, ki je pri proučevanju pozitivnega psihičnega zdravja ana-
lizirala obstoječo znanstveno literaturo o spremenljivkah, povezanih z normal-
nim, optimalnim psihičnim delovanjem na eni strani in patološkim psihičnim in
emocionalnim funkcioniranjem na drugi strani. Za razliko od raziskav, ki so se
prevladujoče osredotočale le na patološko delovanje in normalno funkcioniranje
kot odsotnost patološkega, je avtorico zanimalo predvsem optimalno oziroma
uspešno funkcioniranje v vsebinskem smislu, ne zgolj kot odsotnost negativnega.
Pozneje je Ry (1989; Ry in Keyes, 1995) na podlagi analize obstoječe literature v
zvezi s psihičnim zdravjem oblikovala vprašalnik s šestimi lestvicami, ki po njenem
mnenju obsegajo vse bistvene značilnosti psihičnega zdravja, in sicer so to;
• sprejemanje samega sebe,
• pozitivni odnosi z drugimi,
• avtonomnost,

52
• obvladovanje okolja,
• smisel življenja in
• osebnostna rast.
Te dimenzije so hkrati dimenzije psihičnega blagostanja in psihičnega zdravja.
Po mnenju avtorice in njenih sodelavcev (Ry in Keyes, 1995) je potrebno, upo-
števaje izsledke pozitivne psihologije, poleg komponent, ki zajemajo pozitivne
aspekte emocionalnega in kognitivnega doživljanja, v model psihičnega blagosta-
nja zajeti dimenzije odnosov, osebnostne rasti in življenjskega smisla, brez katerih
ne moremo opredeliti psihičnega zdravja. Nekdo se lahko čuti srečnega, vendar
ima do drugih sovražen in nasilen odnos − vsekakor ga ne moremo ocenjevati kot
psihično zdravo osebo. Za denicijo psihološkega blagostanja in zdravja torej zgolj
subjektivno občutje sreče ni dovolj.
Nekako med obema paradigmama se giblje model samodeterminacije Ryana in
Decija (Ryan in Deci, 2001). Po tem modelu so dimenzije PB dejavniki, ki spod-
bujajo psihično blagostanje, vendar ga ne opredeljujejo. Model predvideva, da je
temeljni dejavnik, ki deluje tako na SEB kot na PB zadovoljevanje temeljnih člo-
vekovih potreb.
4.1.3 Drugi modeli pozitivne psihologije
Kot sem že navedel, obstajajo še številni drugi modeli v pozitivni psihologiji, ki se
nanašajo na konstrukte, zadevajoče optimalno človekovo delovanje. Med temi so
zlasti naslednji:
• sreča
• afekt in emocionalnost
• optimizem
• upanje
• zanos
• dobro življenje
• odpuščanje, hvaležnost in spoštovanje
• smisel in duhovnost.
Sreča
Nekateri med temi modeli se tako prekrivajo z obravnavanima modeloma, da
jih lahko pravzaprav brez večjih problemov uvrstimo mednju. Tako bi lahko
imeli zlasti pojem sreče za osrednji pojem vseh modelov pozitivne psihologije.
Že Aristotel je spregovoril o dveh psihološko pomembnih vidikih sreče: »sreča
je ves cilj in smoter človeške eksistence« in »sreča je odvisna od nas samih«. To

53
pomeni, da imamo srečo za svoj cilj, vendar tudi, da ni enoznačnih objektivnih
kriterijev srečnosti. Osebno, subjektivno občutje srečnosti je nujen pogoj sreče
v življenju, s tem pa tudi kakovosti življenja. Zato sociološki ali ekonomski kri-
teriji kakovosti življenja ne zadoščajo, nujni so psihološki. Če je nekdo »psiho-
loško« srečen, potem je srečen, če ni, potem ni srečen. Brez občutja srečnosti ni
prave kakovosti življenja.
Ellis (2001) razlikuje stanjsko in potezno srečo in slednjo denira kot ulomek
med dvema povprečjema, povprečjem pozitivnih emocij in povprečjem nega-
tivnih emocij. Od Wilsona (1967) naprej se kopičijo spoznanja o značilnostih
srečnih oseb, dejavnikih sreče in povezanosti sreče z drugimi spremenljivkami.
Prav lahko pa bi rekli, da vse to, kar velja za zadovoljstvo z življenjem, torej za
psihično blagostanje kot SEB ali PsihB, skoraj v celoti velja tudi za pojem sreče.
Obstaja veliko število lestvic, ki merijo srečo. Med njimi je npr. Lestvica subjek-
tivne sreče (Subjective Happiness Scale; Lyubomirsky in Lepper, 1999), ki vsebuje
samo štiri postavke.
Afekt in emocionalnost
Pozitivna in negativna emocionalnost (afekt; Watson, Clark in Tellegen, 1988)
pomenita ključni emocionalni dimenziji optimalnega delovanja (Diener, Smith in
Fujita, 1995) in sta že vključeni v temeljni hedonski model psihičnega blagostanja,
model SEB. Pozitivni afekt lahko deniramo kot težnjo po doživljanju dobrega
razpoloženja, iskanje temu ustreznih situacij, izogibanje situacij, ki vzbujajo neza-
dovoljstvo (povezan je z entuziazmom, dobrovoljnostjo, veseljem, radostjo, simpa-
tijo in drugimi pozitivnimi emocijami), negativni afekt pa kot pogostost zapadanja
v slabo razpoloženje; zapadanje v distresne in frustrirajoče situacije (povezan je z
depresivnostjo in anksioznostjo, pa tudi jezo in sovraštvom in drugimi negativnimi
emocijami). Tudi o afektu lahko govorimo kot o stanju in kot potezi. Oba temeljna
afekta dobro meri znana lestvica PANAS, ki smo jo že omenjali (Watson, Clark
in Tellegen, 1988).
Še vedno je odprto vprašanje, ali gre pri pozitivnem in negativnem afektu za
univariatni ali za bivariatni konstrukt. Dejstvo je, da obstaja pomembna nega-
tivna korelacija med obema afektoma, vendar ta v običajnem, normalnem ži-
vljenju ni tako visoka, da bi se obe afektivni stanji izključevali. Zdi pa se, da se v
stresnih situacijah ta korelacija tako poveča, da se obe dimenziji dejansko izklju-
čujeta (Reich, Zautra in Davis, 2003). Zato je danes večina raziskovalcev bliže
mnenju, da je treba pozitivni in negativni afekt jemati kot dve, sicer korelirani,
vendar relativno samostojni dimenziji. Pozitivni afekt in negativni afekt pa nista
samo tesno povezana s spremenljivkami psihičnega blagostanja, temveč tudi z

54
osebnostnimi dimenzijami in dimenzijami motivacije. Tako obstaja visoka po-
vezanost med pozitivnim afektom, motivacijo približevanja in ekstravertnostjo
na eni strani in negativnim afektom, motivacijo izogibanja in nevroticizmom
na drugi strani (Elliot in rash, 2002). Prav tako obstajajo jasne razvojne za-
konitosti obeh dimenzij. S starostjo negativna emocionalnost kar opazno upada,
medtem ko ostaja pozitivna emocionalnost dokaj stagnantna (Charles, Reynolds
in Gatz, 2001).
Optimizem
Naslednji pomembni konstrukt pozitivne psihologije je optimizem, psihološka
dimenzija, ki se ujema z rekom, da vidimo »kozarec pol poln« in ne »pol prazen«
(Forgeard in Seligman, 2012). Optimizem tesno povezujemo s t. i. pozitivnim mi-
šljenjem in so jo temeljito proučevali in raziskovali številni avtorji, predvsem pa
znani ameriški psiholog Seligman (1998a, b, 2002, 2008, 2011). Opredelimo ga
kot naravnanost oziroma pričakovanje, da se bodo dogajale pozitivne stvari, skratka
kot pričakovanje pozitivnih izidov (nasprotno pomeni pesimizem precenjevanje
verjetnosti negativnih izidov). Tesno se povezuje s pozitivnim čustvovanjem. Op-
timizem pravzaprav korelira z vsemi pomembnimi spremenljivkami pozitivne psi-
hologije (sreča, psihično blagostanje, pozitivni in negativni afekt, upanje) in z ne-
katerimi najpomembnejšimi dimenzijami osebnosti (nevroticizem, ekstravertnost).
Merimo ga s številnimi lestvicami in vprašalniki, med najbolj znanimi sta lestvici
LOT in LOT-R: Test življenjske orientacije (Life Orientation Test; Scheier, Carver
in Bridges, 1994; Life Orientation Test − Revisited).
Vsekakor so pričakovanja in atribucije podlaga optimizma (Peterson, 2000; Scheier,
Carver in Bridges, 1994; Scheier in Carver, 1985; Seligman, 2002). Če gre za op-
timizem, so te stabilne, globalne in internalne (pri pesimizmu veljajo te atribucije
za negativno dogajanje). Optimistična pristranost (pozitivna iluzija) je povezana
tudi s samoučinkovitostjo in očitno je nekaj na tem, da spodbudno vpliva na naše
dosežke, dobro počutje in celo na smisel za humor. Torej je nekaj resnice v trditvi,
da je v življenju bolje biti rahlo nerealističen optimist kot popoln realist (raziskave
kažejo, da so depresivne osebe dokaj realistične). Vendar pretirani optimizem spet
ni zaželen, saj zaradi nerealističnega podcenjevanja nevarnosti zmanjšuje odgovor-
nost in varnost.
Zakaj so optimisti optimisti in pesimisti pesimisti? Zanimivo je razmišljati o
odnosu med subjektivnim blagostanjem in optimizmom. Zakaj so optimisti bolj
zadovoljni z življenjem kot pesimisti? Ker so zaradi večjega zadovoljstva bolj
optimistični ali zato, ker zaradi svoje optimistične naravnanosti vidijo lastno
življenje v lepši luči? Sodita zadovoljstvo z življenjem in optimizem pod »isto

55
streho«, sta dve plati iste medalje in so torej ljudje, ki so optimistični hkrati tudi
bolj zadovoljni?
Naslednje zanimivo vprašanje je, zakaj se naš optimizem in pesimizem ter za-
dovoljstvo in nezadovoljstvo z življenjem gibljejo v mejah med ekstremi, se tako
rekoč normalno distribuirajo? Kaj brani optimistu, da ne postane pretirano opti-
mističen in pesimistu, da ne postane pretiran pesimist (čeprav se pri nekaterih to
dogaja)? Teorije subjektivnega blagostanja (o njih več v nadaljevanju) poudarjajo
vlogo izkušenj. Subjektivno blagostanje in zadovoljstvo z življenjem nista odvisna
le od temeljne, dispozicijske naravnanosti, temveč tudi od pozitivnih in negativnih
izidov našega življenjskega dogajanja. Morda imata optimizem in pesimizem prav
zato nekakšne samopopravni mehanizem v sebi. Če smo optimistični, več pričaku-
jemo in bomo pogosteje doživeli razočaranja, medtem ko bodo pesimisti pogosteje
doživeli stvari, ki presegajo njihova pričakovanja. Te izkušnje preprečujejo, da bi
se optimizem in pesimizem pretirano razvila in ju ohranjajo v zmernejših mejah.
Po drugi strani pa je vendarle možno tudi to, da nas zaradi splošnega optimizma
negativni izidi ne bodo tako razočarali, ali pa, da nas zaradi splošnega pesimizma,
uspehi ne bodo tako razveselili.
Upanje
Upanje je izjemno pomembna kategorija človekovega doživljanja sveta, ki jo po-
udarjajo mnogi misleci, lozo in verski vodje. Že po svoji kompleksni vsebini,
ki vsebuje tako kognitivne kot konativne prvine, se povezuje z mnogimi pojmi
pozitivne psihologije, npr. s pojmi sreče, optimizma, zadovoljstva itd., vsekakor pa
ni pojem upanja ni identičen z njimi in prispeva pomemben dodatni vidik optimal-
nega človekovega delovanja.
Snyder (1994, 2000, 2004) je s sodelavci operacionaliziral pojem upanja tudi v
psihologiji. Upanje lahko opredelimo kot slutenje, željo, pričakovanje možnosti,
da se doseže neka rešitev, izboljšanje. Je kognitivna naravnanost, ki jo sestavlja
vzajemno občutenje uspešnega delovanja (k cilju usmerjena odločenost) in poti, da
se to doseže (načrtovanje poti za doseganje cilja). Ima tri značilnosti:
• ciljno orientirano mišljenje (dosegljivi a ne stoodstotno cilji) in delovanje,
• občutje, da so poti doseganja ciljev možne in
• občutje, da smo sami zmožni smo ubrati poti.
Lahko bi razlikovali stanjsko in potezno upanje, podobno kot pri mnogih drugih
psiholoških konstruktih. Raziskovalni podatki med drugim kažejo, da višja stopnja
upanja korelira z akademsko in športno uspešnostjo, samospoštovanjem in prilago-
jenostjo ter boljšim počutjem in zdravjem.

56
Zanos
Csikszentmihalyi (1990), ameriški psiholog madžarskega rodu, je v svojih prouče-
vanjih optimalnega izkustva postal pozoren na zanimiv pojav, mnogi ga poznamo
iz lastnih izkušenj pri opravljanju kompleksnih dejavnosti, ki jih zelo dobro obvla-
damo. O njem govorimo, ko nastopi občutek, da nam gre vse od rok kot namazano,
da nam nič ne more spodleteti, da bo naš dosežek sijajen, ob vsem tem pa doživlja-
mo pravcato zanesenost, skoraj kot nekakšno posebno zavestno stanje. To je včasih
videti tudi navzven, npr. takrat, ko občudujemo košarkarja, ki zadeva iz najbolj
nemogočih položajev, ko smučarka opravi »sanjsko vožnjo« ipd. Csikszentmihalyi
pravi, da gre za »...stanje optimalnega doživljanja. Dejavnosti zanosa počnemo
zaradi njih samih in ne zaradi zunanjih nagrad«. To stanje je povezano z intrinzič-
no motivacijo, zanj je značilno uživanje brez skrbi in brez dolgočasja in morda je
na trenutke celo povezano z disociativnimi stanji, zlasti z občutji spremenjenosti
zavestnega doživljanja in doživljanja časa.
Za stanje zanosa (ow) lahko navedemo več glavnih značilnosti:
• prosto usmerjanje pozornosti,
• odsotnost distresa in distrakcije,
• stapljanje dejavnosti in zavesti,
• visoka stopnja izvežbanosti,
• jasni cilji in povratne informacije,
• občutek popolne kontrole (ni strahu pred izgubo kontrole),
• transformiranje časa,
• odsotnost samozavedanja.
Dobro življenje
Nekateri raziskovalci so skušali koncepte pozitivne psihologije združiti z drugimi
pozitivnimi pogledi na človekovo delovanje v enotno shemo, ki zajema osebne,
medosebne in življenjske vidike modrosti dobrega življenja (Baltes in Staudinger,
2000; Baumeister in Exline, 2000; Simonton, 2000; Tangney, 2000). Govor je o t.
i. interakcijah, življenjskih kvalitetah in individualnih kvalitetah, ki skupaj tvorijo
sindrom dobrega življenja. Interakcije so povezane s pozitivnimi medsebojnimi
odnosi in zajemajo ljubezen, družbo, dobro delo, altruizem, odpuščanje, državljan-
stvo, vodenje in duhovnost. Življenjske kvalitete obsegajo modrost in vrednote,
smiselnost in perspektivo, samonadzor in individualiziranost. Individualne kvali-
tete pa vključujejo poštenost, etičnost, kreativnost, igro in humor, dobro počutje,
pogum, samozavest in skromnost.

57
Odpuščanje, hvaležnost in spoštovanje
Raziskave so jasno pokazale, da ima psihično blagostanje še več pomembnih
komponent. Med najbolj raziskanimi (čeprav šele v zadnjem času) so odpuščanje,
(McCullough, 2000), hvaležnost (McCullough in sod, 2001) in spoštovanje (Adler
in Fagley, 2005; Fagley, 2012). Raziskave omenjenih avtorjev določno kažejo, da
odpuščanje in hvaležnost preprečujeta vpliv negativnih emocij in zmanjšujeta
negativni afekt in distres, obenem pa krepita pozitivni afekt, podoben pozitivni
učinek pa imata tudi spoštovanje, torej to, da znamo ceniti, upoštevati in spoštovati
druge in sebe. Omenjene lastnosti spodbujajo optimizem, upanje in samoučin-
kovitost, povezujejo se z večjo in učinkovitejšo socialno oporo in komunikacijo
(oresen, Harris in Luskin, 2000).
Smisel
Viktor Frankl, vodja »tretje« dunajske šole (po Freudu in Adlerju) in utemeljitelj
logoterapije (kot teorije in psihoterapije) je med najpomembnejšimi predhodniki
pozitivne psihologije, saj je prvi oblikoval psihološko teorijo življenjskega smisla,
ki je ključni pojem pozitivne psihologije, zlasti njenega eudaimonskega modela.
Po Franklu je duhovna (noogena) dimenzija človeka obenem tudi najvišja refe-
renca njegove eksistence. Volja po smislu je namreč človekov temeljni in hkrati
dominantni motiv. Težnja po smislu je celo nad težnjo po samoaktualizaciji, saj
ne predpostavlja zadovoljenosti nižjih potreb. Človek je lahko srečen kljub po-
manjkanju in ponižanju, če občuti življenjski smisel in je lahko nesrečen kljub
obilju in ugledu, če občuti življenjsko praznoto. Občutje smiselnosti povezuje
Frankl z občutji izpolnjevanja življenjskega poslanstva, zlasti še tudi z občutji
svobode in odgovornosti v odnosu do življenja. Ne gre za to, kaj mi zahtevamo
od življenja, temveč za to, kaj življenje zahteva od nas. Le v odgovoru na slednje
najdemo življenjsko uteho in občutje smisla. V nasprotnem primeru se pojavi
bivanjska praznota (eksistencialni vakuum), ki terja svoj davek v nevrozah, de-
presivnosti, odvisnostih in nasilju.
Občutje smisla in življenjskega poslanstva je zlasti pomembno pri soočanju s
»tragično trojko« krivde, trpljenja in smrti. Na poti k smislu so nam v pomoč še
posebej ljubezen, upanje, ustvarjalno delo in tudi trpljenje, ki so pravi stebri ži-
vljenjskega smisla. Smisel se izraža v idealih in vrednotah, kjer so pomembne zlasti
ustvarjalne, doživljajske in stališčne vrednote.
Pojem smisla že sodi v okvir duhovne dimenzije naše eksistence. Področje duhov-
nosti in duhovne inteligentnosti je povezano s pozitivno psihologijo in optimal-
nim delovanjem, saj sodi duhovno blagostanje med temeljne kategorije kakovo-
sti človeškega življenja. Duhovno in religiozno izkustvo je eden izmed temeljnih

58
človeških potencialov, ki spremljajo naš rod od pradavnih začetkov. Eudaimon-
ski model psihičnega blagostanja nedvomno vključuje duhovno blagostanje in z
njim tesno povezano občutje smiselnosti življenja in vsega obstoječega. V sodobni
poplavi raznih »inteligentnosti« se je pojavil tudi koncept duhovne inteligentno-
sti, ki je morda samo drugo ime za duhovnost in duhovno blagostanje. Nanaša
se na občutje celovitosti vsega obstoječega, povezanosti, smiselnosti, obstoja višje
sile (numinoznega), absolutnega, ljubezni, prav tako pa zajema tudi poglobljenost,
zavezanost in modrost posameznika.
4.1.4 Študija: struktura in dimenzije psihičnega blagostanja
V dosedanjih raziskavah so bili raziskovalci pozorni zlasti na tiste dimenzije psi-
hičnega blagostanja, ki opredeljujejo vsakega izmed temeljnih modelov, hedonske-
ga (dimenzije SEB) in eudaimonskega (PsihB), vključno s komponentami modela
samodeterminacije. Številne raziskave so pokazale, da je med različnimi merami
psihičnega blagostanja veliko skupnega (Abbott in sod., 2006; Musek, 2009;
Springer in Hauser, 2006; Springer, Hauser in Freese, 2006). Korelacije med kon-
strukti, ki jih proučuje pozitivna psihologija, so lahko tudi zelo visoke. Zato je treba
razčistiti vprašanje, kakšna je pravzaprav struktura psihičnega blagostanja, katere
dimenzije jo tvorijo in v kakšnem odnosu so te dimenzije. V posebni raziskavi sem
zato skušal poiskati empirično utemeljen odgovor na to vprašanje (Musek, 2009).
Zanimalo me je, katere dimenzije se pojavljajo v skupnem prostoru SEB in PB in
kako se strukturirajo v tem prostoru. Gre skratka za vprašanje, kakšna je dimenzi-
onalna struktura prostora celotnega psihičnega blagostanja in njena hierarhija. Ta
cilj sem skušal doseči z ustreznimi multivariatnimi analizami omenjenega prostora,
pri čemer sem domneval, da spremenljivke SEB in PsihB relativno močno koreli-
rajo znotraj vsakega modela. Domneval pa sem tudi, da precej korelirajo tudi med
seboj, morda dovolj, da je njihov skupni imenovalec nekak generalni faktor psihič-
nega blagostanja. Prav tako sem domneval, da bodo dimenzije na nižjem nivoju
generalnosti v veliki meri, če ne povsem ustrezale že znanim dimenzijam, ki so jih
znotraj obeh modelov ugotavljali že doslej.
Ključne spremenljivke v raziskovalnem modelu so bile naslednje:
• zadovoljstvo z življenjem (merjeno z lestvico SWLS),
• pozitivni in negativni afekt (merjena z lestvico PANAS),
• 6 dimenzij psihološkega blagostanja: sprejemanje sebe, pozitivni odnosi z
drugimi, avtonomnost, obvladovanje okolja, življenjski smisel in osebnostna
rast (merjene z lestvico PWBS / Psychological Well-being Scale; Ry, 1989,
1995; Ry in Keyes, 1995/) in

59
• 3 dimenzije samodoločenosti (samodeterminacije): zadovoljenost temeljnih
potreb po avtonomiji, povezanosti in avtonomnosti (merjene z lestvico BPNS
/ Basic Psychological Needs Scale; Gagne, 2003; La Guardia, Ryan, Couchman
in Deci, 2000/).
Prvi dve lestvici (SWLS in PANAS) torej merijo spremenljivke subjektivnega
emocionalnega blagostanja ali hedonskega modela (SEB), tretja meri spremen-
ljivke psihološkega blagostanja ali eudaimonskega modela (PsihB) in četrta meri
spremenljivke modela samodeterminacije.
Med dimenzijami hedonskega in eudaimonskega modela je veliko prekrivanje, saj
naše analize kažejo na obstoj močnega generalnega faktorja blagostanja (GFB),
ki pojasnjuje več kot 50 odstotkov variance tako pri spremenljivkah subjektivnega
emocionalnega blagostanja kot pri spremenljivkah psihološkega blagostanja in sa-
modeterminacije. Obstoj relevantnega generalnega faktorja psihičnega blagostanja
potrjuje tudi konrmatorna faktorska analiza (glej Sliko 4.1). Ker lahko računamo,
da so napake merjenja spremenljivk korelirane zaradi delovanja dejavnika socialne
zaželenosti ter semantičnih skladnosti med postavkami, se zdijo upravičene tudi
programsko sugerirane modikacije konrmatornega modela. V tem primeru
pridobi modicirani model zelo dobre indikatorje veljavnosti (hi kvadrat = 53,37
pri 39 stopnjah svobode; p = 0,062; RMSEA = 0,035; NFI = 0,974; CFI = 0,993).
Preskus s kanonično faktorsko analizo pokaže, da ena sama variata niza spremen-
ljivk PsihB (6 dimenzij PWBS) pojasni kar 46,49 odstotka variance med preostali-
mi šestimi spremenljivkami (SWLS, PA, NA in tri dimenzije BPSN), pri čemer je
omenjeni niz glede na preostali niz redundanten celo 52,19 odstotno! Skoraj odveč
je pripomba, da je ta variata po vsebini blizu generalnemu faktorju blagostanja.
To je kar malce presenetljivo in morda bistveno povečuje korelacijo med obema
modeloma tudi dejstvo, da so njune dimenzije merjene subjektivno, na podlagi
samoocenjevanja. Tako se v znatni meri zabriše razlika, ki se kaže v tem, da so spre-
menljivke SEB predvsem izraz subjektivno deniranih občutij sreče, medtem ko so
spremenljivke PB bolj ekspertno denirane. Vsekakor pa ne moremo mimo ugo-
tovitve, da so obstoječe mere psihičnega blagostanja dokaj redundantne. Z enim
samim vprašalnikom, ki bi dobro zajel generalni faktor blagostanja, bi skratka zajeli
več kot 50 odstotkov informacije, ki nam jih ta hip dajejo štiri mere psihičnega
blagostanja z 12 podlestvicami. Če bi uporabili vprašalnik, ki bi meril pet faktorjev
psihičnega blagostanja, bi se količina te informacije dvignila na okrog 80 odstot-
kov! Slika nam prikazuje dobljeno dimenzionalno hierarhično strukturo celotnega
prostora psihičnega blagostanja.

60
g-blagostanja
,50
swls e1
,71
,42
pa e2
,65
,49
na e3
-,70
,44
sprejem e4
,66
,41
odnosi e5
,64 ,25
avtonomn e6
,50
,74
okolje e7
,86
,32
rast e8
,56
,65
smisel e9
,81
,74
avt bpns e10
,86
,61
komp bpns e11
,78
,36
povez bpns e12
,60
Slika 4.1: Konrmatorna faktorska analiza enofaktorske solucije za 12 spremenljivk
psihičnega blagostanja. Prikazani model kaže na veljavnost predpostavljene enofaktor-
ske solucije, ki nakazuje obstoj generalnega faktorja psihičnega blagostanja.
Naši podatki vsekakor močno podpirajo podmeno, da je psihično blagostanje v veliki
meri utemeljeno na globalni, splošni dimenziji, ki preveva vse njegove pomembne
vidike in komponente. To se tudi ujema z našo fenomenološko izkušnjo, saj do-
življamo svoje dobro počutje in zadovoljstvo z življenjem v prvi meri kot dokaj
enoten in posplošen emocionalno kognitivni kompleks. To pa seveda ne pomeni,
da je struktura psihičnega blagostanja povsem nerazgibana in heterogena. Na ravni
spremenljivk obeh modelov se jasno izrisuje hierarhična struktura, v kateri skupni
generalni faktor zajema le eno, najvišjo raven. Ostale ravni zajemajo nadaljnji

61
faktorji, ki ob sicer nedvomnih medsebojnih korelacijah izpričujejo določeno mero
specične vezanosti, eni bolj na SEB model, drugi bolj na PB model. Na podlagi
dvofaktorske solucije 12 spremenljivk se pojavita dve široki dimenziji, ki jih lahko
interpretiramo kot široki faktor zadovoljstva in široki faktor smisla. Prva zajema
nekaj bolj spremenljivke, ki so povezane s hedonskim modelom, druga pa nekaj
bolj spremenljivke, povezane z eudaimonskim modelom. Smiselna je tudi pet-
faktorska solucija, ki zajema faktor zadovoljstva, faktor negativne emocionalnosti,
faktor pozitivne emocionalnosti (vse to šteje bolj k hedonskemu modelu) ter faktor
odnosov in faktor rasti (kar sodi bolj k eudaimonskemu modelu). Zaradi relativ-
no visokih korelacij med spremenljivkami je razumljivo, da je struktura prostora
psihičnega blagostanja tem bolj stabilna, čim bolj so zajete dimenzije generalne,
torej čim bliže so vrhu hierarhije. Tako bomo vedno dobili močan prvi faktor, ki
ga lahko tolmačimo kot GFB, ne glede na to, kako se bodo razporejale dimenzije,
ki so pod njim.

gFB
Generalni faktor psihičnega blagostanja
široki faktor
zadovolj stva
široki faktor
smisla
faktor
odnosov
faktor
rasti
faceti, postavke faceti, postavke
faktor pozitivne
emocionalnosti
faceti, postavke
dimenzije lestvic dimenzije lestvic
dimenzije lestvic
faceti, postavke
faktor
zadovoljstva
dimenzije lestvic
faceti, postavke
dimenzije lestvic
HEDONSKIEUDAIMONSKI
faktor
zadovoljstva
faceti, postavke
Slika 4.2: Hierarhična struktura psihičnega blagostanja.
4.1.5 Študija: dimenzije psihičnega blagostanja in osebnost
Vsi pomembnejši raziskovalci se strinjajo, da se psihično blagostanje povezuje
z osebnostnimi dimenzijami. Zato bi bilo v našem primeru zanimivo videti,
kakšne so povezave ugotovljenih dimenzij psihičnega blagostanja z dimenzi-
jami osebnosti (pet velikih in njihovi nadredni faktorji). Na podlagi številnih

62
dosedanjih raziskav (Costa in McCrae, 1980; Costa, McCrae in Zonderman,
1987; Diener, 1996; Diener, 1998; Diener in Lucas, 1999; Emmons in Diener,
1985a, b; Lucas in Diener, 2000; Herringer, 1998; Schimmack, Oishi, Diener in
Suh, 2000) lahko domnevamo, da bodo tudi dimenzije psihičnega blagostanja,
ki smo jih odkrili v zgoraj opisani raziskavi (Musek, 2009), pomembno koreli-
rale z dimenzijami osebnosti.
Vse nadaljnje analize so dejansko pokazale veliko soodvisnost psihičnega blagosta-
nja in dimenzij osebnosti, ki smo jih merili z zdaj nam že dobro znanim vprašalni-
kom BFI. Osupljive so zlasti korelacije med nadrednimi faktorji, pri čemer se ko-
relaciji med GFO in obema generalnima faktorjem psihičnega blagostanja gibljejo
okrog rekordnih 0,8! To pa pomeni, da imata prostora osebnostnih dimenzij in
dimenzij PB zelo močan skupni faktor, ki bi ga lahko interpretirali kot generalni
faktor konativnega dela osebnosti. Naši izsledki kažejo, da je osebnost zelo bistven
napovedovalec psihičnega blagostanja. Osebnostne dimenzije vsekakor pojasnju-
jejo zelo velik del variance dimenzij SEB, PB in samodeterminacije. Regresijske
analize vpliva petih velikih faktorjev osebnosti na generalni faktor psihičnega bla-
gostanja so dale multiplo korelacijo 0,820. To pa pomeni kar 67 odstotka skupne
variance med prediktorskim nizom osebnostnih dimenzij in generalnim faktor-
jem psihičnega blagostanja kot kriterijem. Najmočnejši prediktorji po vrsti so ne-
vroticizem (beta koecient = -0,416), ekstravertnost (0,344), odprtost (0,159) in
vestnost (0,147). Prijetnost, ki sama sicer dokaj signikantno korelira z generalnim
faktorjem blagostanja (0,459), v regresijski družbi izgubi samostojen vpliv, torej gre
njena korelacija s psihičnim blagostanjem na račun kovariiranja z drugimi oseb-
nostnimi lastnostmi in njihovim vplivom na psihično blagostanje. Skoraj enako
močno kot vsa peterica velikih faktorjev sta s SEB skupno povezana dva superfak-
torja osebnosti, alfa in beta faktor, česar dosedanje raziskave vsekakor še niso tako
določno pokazale in le nekoliko manj tudi generalni faktor osebnosti. Povezave
psihičnega blagostanja z osebnostnimi faktorji višjega reda so bile pred našimi raz-
iskavami še neraziskane. Na ravni posameznih petih faktorjev osebnosti se naši
izsledki ujemajo z izsledki drugih raziskovalcev. Z merami psihičnega blagostanja
se najmočneje povezujeta nevroticizem, ki je zlasti močno povezan z negativnim
afektom in negativno korelira z drugimi merami psihičnega blagostanja in pa eks-
travertnost, ki je močno povezana s pozitivnim afektom in drugimi merami psihič-
nega blagostanja. Nevroticizem in ekstravertnost sta skoraj enako dobra prediktor-
ja psihičnega blagostanja kot vseh pet velikih faktorjev in vsaj enako dobra kot oba
superfaktorja osebnosti.

63
Tabela 4.1: Korelacije med dimenzijami psihičnega blagostanja in dimenzijami
osebnosti.
E P V N O alfa beta GFO
zadovoljstvo z
življenjem
,392(**) ,306(**) ,295(**) -,502(**) ,221(**) ,485(**) ,334(**) ,496(**)
pozitivni afekt
,566(**) ,273(**) ,383(**) -,427(**) ,466(**) ,487(**) ,570(**) ,596(**)
negativni afekt
-,530(**) -,384(**) -,353(**) ,739(**) -,255(**) -,653(**) -,428(**) -,660(**)
sprejemanje
sebe
,469(**) ,324(**) ,299(**) -,444(**) ,325(**) ,473(**) ,439(**) ,531(**)
medosebni
odnosi
,501(**) ,424(**) ,209(**) -,438(**) ,290(**) ,478(**) ,442(**) ,536(**)
avtonomnost
,382(**) ,113(*) ,263(**) -,404(**) ,389(**) ,346(**) ,443(**) ,439(**)
obvladovanje
okolja
,530(**) ,352(**) ,469(**) -,651(**) ,309(**) ,650(**) ,446(**) ,664(**)
osebnostna
rast
,352(**) ,197(**) ,242(**) -,312(**) ,425(**) ,321(**) ,456(**) ,426(**)
smisel
življenja
,509(**) ,326(**) ,406(**) -,550(**) ,322(**) ,568(**) ,448(**) ,605(**)
avtonomija
bpns
,573(**) ,307(**) ,412(**) -,625(**) ,381(**) ,600(**) ,521(**) ,659(**)
kompe-
tentnost bpns
,539(**) ,382(**) ,565(**) -,583(**) ,409(**) ,666(**) ,508(**) ,702(**)
povezanost
bpns
,636(**) ,473(**) ,262(**) -,450(**) ,271(**) ,547(**) ,483(**) ,604(**)
generalni
faktor samo-
determinacije
BPNS
,687(**) ,472(**) ,497(**) -,662(**) ,423(**) ,726(**) ,598(**) ,784(**)
generalni
faktor
eudaimonije
SWBS
,595(**) ,374(**) ,429(**) -,613(**) ,437(**) ,626(**) ,571(**) ,699(**)
generalni
faktor afekta
PANAS
-,654(**) -,401(**) -,441(**) ,733(**) -,411(**) -,701(**) -,584(**) -,760(**)
generalni
faktor swls
,392(**) ,308(**) ,302(**) -,506(**) ,218(**) ,490(**) ,332(**) ,499(**)
generalni
faktor
blagostanja
SWLS PANAS
,632(**) ,410(**) ,439(**) -,710(**) ,399(**) ,692(**) ,565(**) ,745(**)
generalni
faktor
blagostanja
lestvice
,696(**) ,459(**) ,483(**) -,717(**) ,459(**) ,736(**) ,633(**) ,806(**)
generalni
faktor
blagostanja
postavke
,684(**) ,446(**) ,488(**) -,720(**) ,449(**) ,733(**) ,619(**) ,798(**)

64
Izsledki naše raziskave govore v prid teorijam psihičnega blagostanja, ki poudarjajo
vlogo in vpliv osebnosti pri oblikovanju psihičnega blagostanja (Costa in McCrae,
1980; Costa, McCrae in Zonderman, 1987; Diener, 1996; Diener, 1998; Diener in
Lucas, 1999a, b; Emmons in Diener, 1985a, b; Lucas in Diener, 2000; Schimmack,
Oishi, Diener in Suh, 2000; Watson in Clark, 1992). Pri tem velja opozoriti, da so
osebnostni dejavniki pomembna, vendar še zdaleč ne edina kategorija pojavov, ki so
pomembni pri oblikovanju SEB. Tako moramo osebnostne modele SEB vključiti
v generalno teorijo, kot je npr. teorija dinamičnega ravnovesja. Prav tako je treba
opozoriti na obratni vpliv SEB na osebnosti. Dimenzije psihičnega blagostanja
imajo namreč pomembno vlogo pri oblikovanju osebnostnih dimenzij. Negativni
afekt je neobhodna sestavina nevroticizma, kot sta pozitivni afekt in zadovoljstvo
z življenjem sestavni del ekstravertnosti in do neke mere tudi drugih temeljnih
dimenzij osebnosti. Zato se zdi še posebej zanimivo, da so vsi višjeredni faktorji
osebnosti bistveno povezani z dimenzijami psihičnega blagostanja, kar pomeni, da
morda ravno tisti vidiki osebnosti, ki najbolj korelirajo s psihičnim blagostanjem,
najbolj povezujejo tudi posamezne dimenzije osebnosti med seboj. Temeljne di-
menzije osebnosti in psihičnega blagostanja imajo torej vsekakor močne skupne
imenovalce.
Na podlagi izsledkov obeh študij lahko povzamemo naslednje bistvene ugotovitve:
• Med posameznimi glavnimi dimenzijami psihičnega blagostanja so substan-
cialne korelacije;
• Analiza teh korelacij sugerira obstoj več ravni skupnih faktorjev;
• Najbolj stabilne solucije strukturnih faktorjev psihičnega blagostanja viš-
jega reda najdemo na ravni petih nadrednih, dveh širokih in generalnega
faktorja;
• Očitno je v znanih merah PB precej redundance, torej skupne variance, ki jo
lahko pojasnimo z generalnim faktorjem PB;
• Vse dimenzije psihičnega blagostanja (na vseh ravneh generalnosti) so po-
membno in to dokaj močno povezane z vsemi temeljnimi dimenzijami oseb-
nosti in njihovimi nadrednimi dimenzijami;
• Kar pomeni, da so temeljne dimenzije osebnosti zelo močan prediktor psihič-
nega blagostanja (zlasti nevroticizem in ekstravertnost).

65
5 Odnos med osebnostjo, vrednotami in
psihičnim blagostanjem
5.1 Osebnost in psihično blagostanje
Osebnost za gotovo sodi med najpomembnejše dejavnike psihičnega blagostanja
in zdravja. Če koga vprašamo, kaj najbolj vpliva na njegovo dobro počutje in
zadovoljstvo, bo sicer najprej pomislil na kake nesreče, bolezni, težave v službi,
konikte in druge hude stresorje. Resnično, hudi stresorji lahko vsekakor močno
vplivajo na naše psihično blagostanje, a v enaki meri je le-to odvisno od naše
osebnosti. Vpliv naše osebnostne strukture na psihično blagostanje je velik, a ga
v primerjavi z vplivom stresorjev ne opazimo. Seveda, stresorji pridejo in tudi
minejo, zlahka jih zaznamo, medtem ko vpliva lastne osebnosti ne zaznavamo,
naše osebnostne lastnosti nas spremljajo iz dneva v dan, tu ni večjih sprememb
in opaziti ni ničesar. A na drugi strani, ta venomernost povečuje vpliv osebnosti
na psihično blagostanje. Kot rečeno, stresorji prihajajo in odhajajo, osebnost pa
vpliva nenehno.
Še ena pomembna okoliščina nam prikriva dejanski vpliv osebnosti na psihično
blagostanje. Prav od naših osebnostnih lastnosti je odvisno tudi to, kako bomo za-
znavali in se odzivali na stresorje. Osebe z visoko stopnjo nevroticizma so bistveno
bolj občutljive na stresorje, zato bodo že objektivno manjše in manj pogoste stre-
sorje doživljale kot hujše in pogostejše. To seveda pomeni, da osebnost in stresorji
ne vplivajo na psihično blagostanje linearno, temveč interaktivno, v odvisnosti drug
od drugega.
A če vpliva osebnosti na naše psihično blagostanje ne opazimo, to ne pomeni, da
tega vpliva ni. Je, in to še kako močan. Le poglejmo. Iz podatkov, dobljenih na že
omenjenem ameriškem vzorcu, lahko hitro izračunamo korelacije med osebno-
stnimi dimenzijami in spremenljivkami psihičnega blagostanja (Tabela 5.1). Vse
dobljene korelacije so statistično visoko signikantne, pri čemer sodi večina od
njih med srednje in visoke korelacije. Na splošno vzeto se spremenljivke psihičnega
blagostanja najbolj povezujejo prav z generalnim faktorjem osebnosti (GFO), kar
bi nekako tudi pričakovali. A tudi povezave z vsemi petimi velikimi dimenzijami
osebnosti so substancialne. Jasno je seveda, da se med osebnostnimi dimenzijami
nevroticizem (N) povezuje s psihičnim blagostanjem v nasprotni smeri kot ostalih
pet velikih, torej negativno in da je med spremenljivkami psihičnega blagostanja
negativni afekt negativno povezan s petimi velikimi in GFO, razen z nevroticiz-
mom, s katerim visoko pozitivno korelira.

66
Iz tabele je tudi dobro videti, da se med posameznimi petimi velikimi najbolj po-
vezujeta s psihičnim blagostanjem nevroticizem in ekstravertnost (E), najmanj
pa prijetnost (P). Kot že rečeno, je močna zlasti povezava med nevroticizmom
in negativnim afektom, na drugi strani pa je očitno, da se pozitivni afekt najbolj
povezuje z ekstravertnostjo. Za GFO lahko ponovno rečemo, da je resnično mera
splošne osebnostne prilagojenosti, tokrat nam to res prepričljivo kaže visoka pove-
zanost z nizom dimenzij psihičnega blagostanja.
Tabela 5.1: Korelacije med dimenzijami osebnosti in dimenzijami psihičnega
blagostanja.
N E P O V GFO
optimizem -0,47 0,36 0,20 0,35 0,27 0,47
zadovoljstvo z življenjem -0,28 0,25 0,16 0,16 0,24 0,31
negativni afekt 0,56 -0,21 -0,10 -0,15 -0,23 -0,32
pozitivni afekt -0,40 0,47 0,26 0,34 0,34 0,53
dobro počutje -0,35 0,52 0,26 0,53 0,25 0,58
avtonomnost -0,34 0,33 0,10 0,41 0,29 0,43
obvladovanje okolja -0,52 0,40 0,20 0,33 0,40 0,52
osebnostna rast -0,33 0,45 0,29 0,51 0,38 0,59
odnosi z drugimi -0,35 0,50 0,48 0,30 0,31 0,58
življenjski smisel -0,33 0,37 0,23 0,35 0,41 0,50
sprejemanje sebe -0,46 0,43 0,23 0,37 0,35 0,54
Osebnost je torej resnično prav tesno povezana s psihičnim blagostanjem, je torej
ključnega pomena pri oblikovanju naše sreče in zadovoljstva v življenju, torej
nečesa, kar se mnogim zdi pomembnejše od vsega drugega. Temeljne dimenzije
osebnosti (pet velikih) so nasploh med najpomembnejšimi napovedovalci psihič-
nega blagostanja. Če naredimo ustrezno regresijsko analizo, pri kateri predstavlja
pet velikih prediktorske spremenljivke, generalni faktor psihičnega blagostanja
(GPB) pa je kriterijska spremenljivka, znaša kvadrat multiple korelacije kar 0,56.
To pa pomeni 56 odstotkov skupne variance med prediktorji in kriterijem. Pet
velikih daje torej 56 odstotkov informacije o našem psihičnem blagostanju. Vendar
je treba povedati, da so pomembni prediktorji psihičnega blagostanja nevroticizem
(seveda v negativnem smislu), ekstravertnost, vestnost in odprtost (vsi v pozitivni
smeri), medtem ko prijetnost ni pomembno povezana s psihičnim blagostanjem.
Obenem pa je treba tudi poudariti, da že sam generalni faktor osebnosti (GFO)
korelira 0,67 z generalnim faktorjem psihičnega blagostanja (GPB), torej sam po-
jasnjuje ali napoveduje skoraj 46 odstotkov variance psihičnega blagostanja. Ta ko-
relacija ni tako velika kot tista, ki smo jo dobili pri slovenskem vzorcu (glej Tabelo

67
4.1), a je še vedno dokaj visoka. Vsekakor je GFO najpomembnejši osebnostni
prediktor psihičnega blagostanja (in morda sploh najpomembnejši med vsemi po-
samičnimi prediktorji).
Te ugotovitve lahko močno podpremo z izsledki kanonične faktorske analize,
s katero lahko ugotavljamo latentne spremenljivke, ki pojasnjujejo odnose med
dvema nizoma manifestnih spremenljivk. V našem primeru gre seveda za niz
dimenzij osebnosti in niz dimenzij psihičnega blagostanja. Kanonična korelacija
med prvima variatama ali kanoničnima korenoma teh dveh nizov je visoka, znaša
kar 0,78. To je dejansko korelacija med dvema latentnima spremenljivkama, ki jih
najustrezneje lahko interpretiramo kot generalna faktorja obeh nizov. In pri kano-
nični analizi je ta korelacija še višja kot je zgoraj navedena korelacija med GFO in
GPB. Če kje, je torej naša osebnost najpomembnejši dejavnik tam, kjer je to najbolj
pomembno v našem življenju, torej pri našem psihičnem blagostanju.
5.2 Osebnost in psihično zdravje
Psihično zdravje lahko smiselno opredelimo kot stopnjo ravnovesja med znaki
optimalnega psihičnega delovanja na eni strani in motenega delovanja na drugi
strani (Jahoda, 1958). Vsa pomembna psihološka tradicija vidi največjo grožnjo
psihičnemu zdravju v negativnih doživljanjih sveta in samega sebe, ki značilno
sestavljajo različne oblike psihičnih problemov, težav in motenj, zlasti teh, ki
imajo tudi sicer globoko emocionalno obeležje (npr. nevrotske motnje). Nega-
tivni vidiki psihičnega zdravja se tako najpogosteje identicirajo v dimenzijah
tesnobe (anksioznosti), depresivnosti in osamljenosti. Vendar pri psihičnem
zdravju nikakor ne gre le za odsotnost negativnega, temveč v prvi vrsti za pri-
sotnost pozitivnega (Jahoda, 1958; Ry, 1989; Ry in Keyes, 1995). Tako torej
tvorijo pozitivni in negativnih vidiki psihičnega delovanja skupni dimenzionalni
konstrukt psihičnega zdravja, v mnogih pogledih analogen konceptu telesnega
zdravja, vsekakor pa tudi povezan z njim (Okun in George, 1984; Ry in Singer,
1998; Taylor in sod., 2000).
Med najpomembnejše sestavine psihičnega zdravja sodi subjektivno blagostanje,
vendar se je treba vprašati, ali ni subjektivno blagostanje le nujni, ne pa tudi tudi
zadostni dejavnik psihičnega zdravja. Verjetno je tako, saj si npr. lahko predsta-
vljamo psihotično, denimo manično osebo, ki se subjektivno zelo dobro počuti.
Po drugi strani lahko najdemo pozitivne znake psihičnega zdravja, ki segajo prek
samega dobrega počutja, npr. občutje smiselnosti, obvladovanje okolja ipd. (Ry,
1989; Ry in Keyes, 1995). Vendar bi le težko oporekali temu, da so opisane

68
dimenzije subjektivnega blagostanja (pozitivna in negativna emocionalnost, zado-
voljstvo z življenjem), emocionalna stabilnost (zlasti anksioznost in depresivnost)
ter osamljenost med najpomembnejšimi razsežji psihičnega zdravja.
Kot večina pomembnih psihičnih in osebnostnih pojavov je psihično zdravje
odvisno od treh temeljnih izvornih dejavnikov: situacije, osebe in njune interakcije.
Na eni strani je odvisno od situacijskih vplivov, zlasti od stresorjev, na drugi strani
pa od naših osebnostnih dispozicij. Te predstavljajo dispozicijski temelj psihič-
nega blagostanja in psihičnega zdravja in o tem smo že večkrat govorili. Tako bi
lahko videli osebnostno podlago psihičnega zdravja v okviru Eysenckovega modela
osebnosti v temeljnih dimenzijah nevroticizma in psihoticizma. V okviru petfak-
torskega modela ponovno srečamo nevroticizem, za katerega velja, da je med vsemi
dimenzijami osebnosti najbolj povezan s psihičnimi težavami in motnjami. Oseb-
nostno jedro psihičnega zdravja bi morda lahko še bolj določno denirali: tvorijo
ga že omenjene dimenzije anksioznosti, depresivnosti in osamljenosti. Prvi dve
dimenziji sta izrecno tudi komponenti ali faceti nevroticizma. Postregli smo že tudi
z raziskovalnimi podatki, ki kažejo na veliko vlogo GFO v zvezi s psihičnim bla-
gostanjem in zdravjem (glej Poglavje 5.1). V nadaljevanju si bomo to tematiko še
temeljiteje osvetlili. Ogledali si bomo potek in rezultate dveh študij. V prvi bomo
skušali natančneje opredeliti dimenzije v prostoru našega psihičnega zdravja in
psihičnih motenj. Lahko jih na kratko označimo kot dimenzije psihopatološkega
prostora, kjer najdemo na eni strani konguracijo psihičnega zdravja, na naspro-
tnem polu pa vsebinske dimenzije psihičnega nezdravja, psihičnih motenj. Druga
študija pa išče povezavo teh dimenzij s temeljnimi dimenzijami osebnosti in skuša
denirati osebnostno podlago psihičnih in osebnostnih motenj.
5.2.1 Študija: dimenzije psihičnega zdravja in psihopatološke-
ga prostora
Če hočemo ugotoviti res merodajne dimenzije psihičnega zdravja in psihičnih
motenj, potem se moramo pri raziskovanju opreti na najbolj ustrezne merske in-
strumente. Med njimi je nedvomno še vedno znani ameriški vprašalniški kolos
MMPI (Minnesota Multiphasic Personality Inventory; Hathaway in McKinley,
1943), ki je doživel že vrsto inovacij in izboljšav od svojega zgodnjega nastanka
dalje. Res, o njem bi lahko pisali romane, a tu se bom seveda omejil na to, kolikor
nam je koristil v pričujoči raziskavi. V njej bomo obdelali podatke, pridobljene
s pomočjo MMPI na dveh vzorcih, na slovenskem vzorcu 72 oseb in na ameri-
škem vzorcu 402 oseb. Uporabljena verzija vprašalnika za prvi vzorec vsebuje 556
postavk in meri osem kliničnih lestvic:

69
• hipohondričnost (Hs),
• depresija (D),
• histerija (Hy),
• psihopatski odklon (Pd),
• paranoja (Pa),
• psihastenija (Pt),
• shizofrenija (Sc),
• hipomanija (Ma).
Verzija, uporabljena pri ameriškem vzorcu, pa ima še dve dodani lestvici:
• maskulinost − femininost (Mf),
• socialna introverzija (Si).
Korelacije med psihopatološkimi kategorijami pri obeh vzorcih kaže na primernost
faktorske analize in v obeh primerih je najbolj priporočljiva trifaktorska solucija. Upo-
rabili smo metodo glavnih komponent (PC) in algoritem Promax za rotacijo faktorjev.
Pri našem vzorcu pojasnjujejo tri izločene komponente okrog 75 odstotkov celotne
variance osmih spremenljivk, pri ameriškem vzorcu pa 71 odstotkov celotne variance
desetih spremenljivk. Na Tabeli 5.2 vidimo nasičenja posameznih lestvic MMPI s
tremi komponentami in sicer tako pri slovenskem kot pri ameriškem vzorcu. Pri slo-
venskem vzorcu prva komponenta visoko nasiča psihastenijo, shizofrenijo, paranojo in
psihopatski odklon in podobna nasičenja, ki pa se jim pridruži − in to v skrajno visoki
meri − hipomanija, najdemo pri ameriškem vzorcu pri drugi komponenti. Težo te
komponente očitno torej tvorijo hujše oblike psihičnih motenj, psihotske motnje (shi-
zofrenija, paranoja, depresija pri slovenskem vzorcu in manija pri ameriškem vzorcu),
hujše osebnostne motnje (psihopatski odklon, kar pomeni predvsem antisocialnost)
in hujše oblike nepsihotske psihozične prizadetosti (psihastenija). Druga kompo-
nenta pri slovenskem vzorcu nasiča hipomanijo in psihopatski odklon, tretja kompo-
nenta pa hipohondričnost, histerijo in v manjši meri depresijo. Pri ameriškem vzorcu
pa močna prva komponenta spominja na tretjo komponento slovenskega vzorca in
nasiča depresijo, histerijo, hipohondričnost, socialno introverzijo in psihastenijo. Prva
ameriška komponenta in tretja slovenska komponenta imata v ospredju torej pretežno
nevrotske oblike psihičnih motenj. Tako bi lahko pri obeh vzorcih identicirali dva
dominantna klastra psihičnih motenj, ki jih lahko interpretiramo kot
• faktor nevrotizma (PC1 pri ameriškem vzorcu in PC3 pri slovenskem),
• faktor psihoticizma (PC2 pri ameriškem vzorcu in PC1 pri slovenskem).
Poleg njiju pa najdemo kot tretjo komponento pri slovenskem vzorcu maničnost
in pri ameriškem vzorcu maskulinost. Zelo zanimivo je, da se pri slovenskem
vzorcu depresivnost bolj vključuje v psihotski klaster, pri ameriškem vzorcu pa bolj

70
v klaster nevrotizma. Dejstvo je, da je depresivnost lahko tako nevrotske, kakor
psihotske narave, a očitno jo slovenski udeleženci doživljajo bolj blizu psihotskim
motnjam, ameriški pa nevrotskim. Druga pomembna razlika je že omenjena vklju-
čenost hipomanije v psihotski krog pri ameriškem vzorcu, medtem ko se pri slo-
venskem vzorcu pojavlja kot samostojen faktor.
Tabela 5.2: Nasičenja trifaktorske solucije pri slovenskem in ameriškem vzorcu.
MMPI Komponente
PC1 PC2 PC3
Slovenski vzorec
HS_1 0,24 -0,17 0,76
D_1 0,72 -0,16 0,33
HY_1 -0,06 0,17 0,93
PD_1 0,70 0,47 -0,09
PA_1 0,69 -0,08 0,14
PT_1 0,94 -0,16 -0,04
SC_1 0,85 0,20 0,04
MA_1 -0,02 0,93 0,09
Ameriški vzorec
Hs 0,66 0,38 0,11
D 0,89 0,05 -0,09
Hy 0,88 -0,14 0,21
Pd 0,34 0,62 -0,03
Pa 0,34 0,64 -0,13
Pt 0,49 0,60 -0,14
Sc 0,30 0,80 -0,07
Ma -0,37 0,97 0,17
Mf 0,26 0,13 0,83
Si 0,50 0,20 -0,51
Podatki MMPI, ki smo jih analizirali, kažejo torej dimenzionalno strukturo, ki je ni
težko interpretirati (glej Sliko 5.1). V njej dominirata dva klastra: prvi povezuje ka-
tegorije, ki so blizu nevrotski simptomatiki (ali vmes med nevrotsko in psihotsko):
• Si, Hy, Hs, D, Pt (ki pa je blizu tudi drugemu klastru).
Drugi pa povezuje klasične psihotske in »psihopatske« kategorije:
• Sc, Pa, Pd, Pt (ki je blizu tudi prvemu klastru) in Ma.
Hipomanija lahko tvori ločeno dimenzijo, ko pri slovenskem vzorcu, maskulinost
− femininost in socialna introverzija pa nista klinični kategoriji v strogem pomenu,

71
vendar nam lahko olajšata interpretacijo. V ameriškem vzorcu, kjer se pojavlja-
ta, jasno kažeta na medsebojno (negativno) povezanost. Jasno pa je tudi, da se
socialna introverzija močneje povezuje z nevrotsko motenostjo, kot psihotsko, če je
v slednjo vključena hipomanija.
Pri obeh vzorcih pa je faktorska analiza pokazala še nekaj. Prvi faktor je v obeh
primerih dovolj močan, da lahko vsaj pogojno govorimo tudi o generalnem psiho-
patološkem faktorju (gpspt), ki pomembno nasiča vse klinične lestvice.

MMPI
D
Hy
Si
Hs
Pt→
ZUNAJ MOTENJ
Ma→
Pa
Sc
Pd
←Pt
←Ma Mt
PSIHOTSKI (MANIJA)
PSIHONEVROTSKI
Slika 5.1: Hierarhična struktura psihopatološkega prostora MMPI. Dimenzije psihič-
nih motenj so dobljene z našimi multivariatnimi analizami. (več v besedilu)
5.2.2 Študija: osebnostna podlaga psihičnih in
osebnostnih motenj
Od samih začetkov psihopatologije velja prepričanje, da imajo kategorije psihič-
nih motenj svoje osebnostne korenine. Zato je razumljivo, da so tudi v sodobni
psihologiji močni glasovi, ki psihopatološke kategorije povezujejo s sodobnimi
modeli osebnosti. Omenjali smo že Eysenckovo prepričanje, da sta nevroticizem
in psihoticizem podlaga večini vrst psihične motenosti, v novejšem času pa te vrste
povezujejo zlasti s petfaktorskim modelom, celo tako daleč, da skušajo pet velikih
vključiti v sam MMPI (Harkness, McNulty, Ben-Porath in Graham, 2002). Vse to
ne nazadnje tudi zato, ker raziskave kažejo, da lahko velik del variance v psihičnih

72
problemih in motnjah pojasnimo s petimi velikimi (Costa in McCrae, 1992b).
Potem ko smo si v prejšnjih poglavjih ogledali povezave med osebnostjo in psi-
hičnim blagostanjem (glej str. 1 in dalje), se bomo sedaj osredinili na odnos med
osebnostnimi dimenzijami in psihičnim zdravjem.
Najprej se še ustavimo pri podatkih za slovenski vzorec MMPI, kjer smo v prejšnjem
razdelku skušali denirati strukturo nadrednih psihopatoloških dimenzij. Za 72 oseb
imamo namreč tudi podatke za pet velikih (merjeni so bili z Omni-Berkeley vpra-
šalnikom) in za Cattellovih 16 primarnih faktorjev. Tabela 5.3 prikazuje korelacije
med kliničnimi lestvicami MMPI na eni strani ter dimenzijami osebnosti, ki so bile
dobljene na podlagi faktorske analize petih velikih in primarnih faktorjev. Ta analiza
je dala pet velikih dimenzij (N, E, P, V, O) in poseben faktor (kristalizirane) inteli-
gentnosti (Intel). Prav tako smo s faktorsko analizo določili tudi nadredne faktorje,
velika dva (stabilnost in plastičnost) seveda velikega enega, GFO. Iz tabele vidimo,
da so najvišje korelacije (seveda negativne) med lestvicami MMPI in GFO, kar samo
po sebi priča, da je osebnost pomembna podlaga glavnih kategorij psihičnih motenj.
Med posameznimi kliničnimi lestvicami so najizrazitejše korelacije z osebnostnimi
dimenzijami pri depresivnosti (D_1), vendar najdemo omembe vredne korelacije
tudi pri paranoji (PA_1), hipohondričnosti (HS_1), psihasteniji (PT_1) in še kje.
Od posameznih petih velikih so najbolj opazne korelacije s kliničnimi lestvicami
pri nevroticizmu in pri vestnosti. Kot je videti, je nevroticizem povezan predvsem
z lestvicami, ki sodijo v sklop psihonevrotskega faktorja (glej zgoraj), medtem ko
se vestnost ali bolje nevestnost bolj povezuje s faktorjem psihotizma, v katerega je
pri slovenskem vzorcu vključena tudi depresivnost. Odprtost in prijetnost imata z
lestvicami MMPI le malo opraviti. Inteligentnost se malce povezuje (negativno) s
hipohondričnostjo, histerijo in shizofrenijo.
Tabela 5.3: Korelacije med kliničnimi lestvicami MMPI in dimenzijami osebnosti ter
sposobnosti.
HS_1 D_1 HY_1 PD_1 PA_1 PT_1 SC_1 MA_1
GFO -0,43 -0,51 -0,37 -0,18 -0,49 -0,44 -0,33 0,26
stab -0,34 -0,31 -0,24 -0,18 -0,40 -0,23 -0,25 0,12
plast -0,20 -0,32 -0,23 -0,03 -0,21 -0,33 -0,14 0,22
N -0,24 -0,23 -0,20 -0,03 -0,37 -0,13 -0,14 0,10
E -0,16 -0,19 -0,18 0,06 -0,10 -0,29 -0,02 0,27
P -0,06 -0,16 0,01 0,04 -0,20 -0,09 -0,17 0,08
V -0,10 -0,36 -0,20 -0,27 -0,09 -0,25 -0,22 -0,02
O 0,01 -0,13 -0,16 -0,04 -0,08 -0,02 0,00 -0,05
Intel -0,26 -0,17 -0,23 -0,08 -0,08 -0,12 -0,22 0,00

73
Koliko variance v lestvicah psihičnih motenj pa pojasnijo osebnostne poteze v
celoti? To lahko razberemo iz rezultatov opravljenih kanoničnih in PLS regresij-
skih analiz. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj povem, da je stopnja redundan-
tnosti psihičnih motenj glede na osebnost 26 odstotkov in to v primeru kanonične
analize med nizom sedmih dimenzij osebnosti (pet velikih, inteligentnost in še
en manjši faktor) ter osmih lestvic MMPI. Se pa ta odstotek poveča na 44, če gre
za odnos med nizom vseh 21 lestvic vprašalnikov Omni in 16PF. Povsem enake
odstotke dobimo pri regresijski analizi s pomočjo PLS algoritma. Ostaja samo
še vprašanje, kakšna je korelacija med obema skupnima merama obeh prostorov,
med GFO in generalnim faktorjem MMPI lestvic gpspt. Korelacija med obema
je 0,50. To pomeni, da GFO pojasni 25 odstotkov variance generalnega psihopa-
tološkega faktorja. Vsekakor lahko zaključimo, da imajo psihopatološke kategori-
je izdatno osebnostno podlago. Ne samo to: brez dvoma so osebnostni dejavniki
med tistimi, ki v največji meri pojasnjujejo pojav psihotičnih problemov, težav in
motenj, vključno z najhujšimi.
V drugi študiji, ki je bila narejena na vzorcu 62 oseb (glej tudi Ožura, 2005), smo
uporabili podatke za dva velika sklopa spremenljivk. V enem sklopu so osebnostne
dimenzije, pet velikih, ki so bile merjene s pomočjo Goldbergovega fonda 300
postavk (IPIP-300; Goldberg, 1999). V drugem sklopu pa je bilo kar 25 psihopa-
toloških sindromov, merjenih s pomočjo dveh odličnih klinično psiholoških vpra-
šalnikov in sicer DAPS (Detailed Assessment of Posttraumatic Stress; Briere, 2001)
ter PAI (Personality Assessment Inventory; Morey, 1991). Vključene so bile nasle-
dnje kategorije psihičnih motenj in težav:
• DAPS, 7 lestvic: travmatski distres, travmatska disociacija, prekomerna
vzburljivost, posttravmatski stres, posttravmatska prizadetost, zloraba sub-
stanc, suicidalnost
• PAI, 18 lestvic: somatizacija, anksioznost, druge motnje anksioznosti (npr.
kompulzivne motnje in fobije), depresija, manija, paranoja, shizofrenija, mej-
na motnja (borderline), antisocialna motnja, alkoholizem, problemi z dro-
gami, agresivnost, suicidalne misli, stres, pomanjkanje podpore, odklanjanje,
dominantnost, toplina
Korelacije med 25 kategorijami psihičnih motenj kažejo na primernost faktorske
analize, s katero bi lahko smiselno reducirali te kategorije na manjše število latentnih
dimenzij (KMO = 0,701; Bartlettov test sferičnosti je visoko pomemben). Kriterij
za število ekstrahiranih faktorjev priporočajo več možnih solucij: enofaktorsko za
eventualno ekstrakcijo generalnega psihopatološkega faktorja (kriterij akcelera-
cije), trifaktorsko (paralelna analiza in optimalne koordinate) in sedemfaktorsko

74
(Kaiserjev kriterij). Kot vidimo iz Slike 5.2, bi po testu drobirja prišla v poštev tudi
petfaktorska solucija (zaradi »kolena« pri petem faktorju). Iz teoretičnih vzgibov
se bomo odločili kar za tri solucije: enofaktorsko, trifaktorsko in sedemfaktorsko,
slednjo zato, da bi zajeli kar največ variance 25 spremenljivk še na dovolj ekono-
mičen in zanesljiv način.
5 1
015 20 2
5
0 2 4 6
Komponenta
Lastne vrednosti
Lastne vrednosti (nkaiser = 7)
Paralelna analiza (n = 3)
Optimalne koordinate (OC) (n = 3)
Faktor akceleracije (AF) ( n = 1)
( OC)
(A F)
Slika 5.2: Solucije kriterijev za ekstrakcijo komponent pri 25 spremenljivkah psihične
motenosti.
Tabela 5.4 prikazuje nasičenja, dobljena s pomočjo eno-, tri- in sedemfaktorske
analize (metoda glavnih komponent, PC z rotacijami po algoritmu Promax). Prvi
faktor nasiča vse kategorije motenosti in ga bomo seveda interpretirali kot gene-
ralni faktor psihičnih motenj, oziroma generalni faktor psihopatološkega prostora
(gpspt). Najbolj so z njim nasičene kategorije shizofrenije, mejne motnje (borderli-
ne), anksioznosti, stresa, agresivnosti in depresivnosti. Pri trifaktorski soluciji govori
prvi faktor o splošni psihoemocionalni labilnosti (predznake moramo obrniti), k
čemer nas napeljujejo nasičenja z depresivnostjo, odvisnostjo, anksioznostjo, su-
icidalnimi ter paranoidnimi mislimi. Drugi faktor je zanimiv, saj povezuje vse

75
vrste motenosti, manijo, druge motnje anksioznosti (npr. obsesivno-kompulzivne
motnje), odklanjanje pomoči, stres, mejno in antisocialno motnjo. Ni ga lahko in-
terpretirati, saj očitno vsebuje raznovrstno simptomatiko, morda s povezovalnimi
elementi egocentrične (narcistične?) impulzivnosti in agitiranosti ter celo hostilno-
sti. Verjetno pa se ne bomo veliko zmotili, če ga interpretiramo kot faktor splošne
iritabilnosti. Tretji faktor pomeni predvsem generalno postresno prizadetost, nasiča
potravmatsko prekomerno vzburljivost, potravmatsko prizadetost, potravmatski
stres, potravmatsko doživljanje distresa in potravmatsko suicidalnost.
Pri sedemfaktorski soluciji so stvari jasnejše in interpretacija lažja. Po vrsti, kot so
navedeni v Tabeli 5.4, lahko faktorje interpretiramo kot:
• agilnost z znaki kompulzivnosti,
• travmatiziranost,
• odvisnost,
• odtujenost,
• antisocialnost (obrniti predznak!),
• suicidalnost,
• somatizacija.
Tabela 5.4: Nasičenja 25 spremenljivk psihopatološkega prostora pri eno-, tro- in se-
demfaktorski soluciji.
motnje
1f 3f 7f
distres
0,53 -0,03 0,17 0,57 0,20 0,21 0,15 -0,02 -0,18 -0,37 -0,62
disoc
0,47 -0,03 0,03 0,66 -0,25 0,50 -0,09 -0,09 -0,48 -0,19 0,04
vzburlj
0,56 -0,02 -0,01 0,85 0,02 0,78 -0,09 0,25 0,08 -0,08 -0,05
posttstres
0,49 0,17 0,16 0,76 0,15 0,93 0,04 -0,07 0,12 0,09 -0,05
postprizad
0,29 0,28 -0,02 0,81 -0,11 0,91 -0,15 -0,18 -0,01 0,00 0,11
droge
0,37 -0,31 0,31 -0,16 0,04 0,03 0,40 -0,47 -0,36 -0,09 0,32
suicid
0,45 -0,12 -0,11 0,69 0,04 0,17 -0,26 0,05 0,06 -0,84 0,01
somatiz
0,29 -0,36 0,17 -0,18 0,17 0,05 0,03 -0,03 0,19 -0,11 0,83
anksioz
0,72 -0,66 0,33 -0,07 0,38 -0,04 0,58 0,06 0,03 -0,22 0,04
anksmotnje
0,53 -0,06 0,81 -0,23 0,92 -0,12 0,18 -0,09 0,15 0,04 0,04
depres
0,64 -0,84 0,15 -0,18 0,00 0,05 0,57 0,32 -0,14 0,19 0,35
manija
0,65 0,13 0,90 0,08 0,84 0,04 0,00 -0,31 -0,17 -0,13 0,01
para
0,62 -0,59 -0,04 0,32 0,04 0,29 0,33 0,35 0,14 -0,17 0,07
shiz
0,84 -0,47 0,30 0,38 0,21 0,10 0,05 0,42 -0,27 -0,21 0,01
mejna
0,84 -0,42 0,62 0,07 0,58 0,07 0,34 0,10 -0,12 -0,05 0,02
antisoc
0,57 -0,01 0,60 0,15 0,36 -0,26 -0,44 0,14 -0,59 -0,23 0,17

76
motnje
1f 3f 7f
alko
0,53 -0,26 0,32 0,13 -0,13 0,06 0,28 -0,03 -0,81 0,17 -0,20
odvis
0,27 -0,68 -0,01 -0,38 -0,13 -0,12 0,88 -0,10 -0,15 0,12 -0,12
agres
0,65 -0,41 0,42 0,02 0,09 -0,20 0,23 0,24 -0,71 0,08 -0,23
suicmisli
0,32 -0,66 -0,20 -0,04 -0,03 -0,25 0,42 -0,02 0,16 -0,68 0,05
stres
0,65 -0,08 0,71 0,05 0,41 0,10 0,01 0,15 -0,50 0,36 0,06
brezopore
0,56 -0,60 0,08 0,06 0,08 0,02 0,19 0,71 -0,02 0,17 0,05
odklanj
-0,48 -0,26 -0,74 -0,16 -0,80 -0,09 0,33 -0,09 -0,05 -0,04 -0,08
domin
-0,21 0,67 0,49 -0,13 0,51 0,00 -0,21 -0,38 0,04 0,25 -0,20
toplina
-0,38 0,52 0,27 -0,31 0,23 0,11 0,19 -0,97 0,10 0,09 0,10
Tabela 5.5 nam kaže korelacije dobljenih dimenzij psihične motenosti s petimi
velikimi. Upoštevati moramo, da so faktorji psihoemocionalne labilnosti (labil),
antisocialnosti (antisoc) in suicidalnosti (suicid) interpretirani tako, da jim je treba
obrniti predznak (zato so označeni z -). Iz tabele lahko razberemo, da najbolj
korelira z osebnostnimi dimenzijami generalni faktor psihične motenosti (označen
kot gfpp v Tabeli 5.5). Med petimi velikimi najdemo sicer najvišje korelacije z di-
menzijami psihične motenosti pri nevroticizmu, nato pri vestnosti, ekstravertnosti
in prijetnosti, najnižje pa so pri odprtosti. Osebnostni nosilci psihičnih motenj so
torej predvsem nevroticizem, nevestnost, (socialna) introvertnost in neprijetnost.
Zlasti pomembne so naslednje povezave:
• N (gfpp, potravm, suicid, travm),
• -V (gfpp, labil),
• -E (gfpp, potravm, travm, suicid),
• -P (gfpp, potravm).
S pomočjo regresijske analize lahko ugotovimo natančneje, kolikšen je vpliv oseb-
nostnih dejavnikov na kategorije psihične motenosti. Multipla korelacija med
petimi velikimi in generalnim faktorjem psihične motenosti (gfpp) je relativno
visoka (R = 0,639), to pa pomeni, da dimenzije osebnosti pojasnjujejo 40,86 %
variance gfpp, pri čemer je najmočnejši prediktor po pričakovanjih nevroticizem, ki
spodbuja psihične motnje, medtem ko jih vestnost, ekstravertnost in prijetnost pre-
prečujejo (vendar manj kot jih preprečuje obrnjeni nevroticizem, torej emocionalna
stabilnost). Odprtost prav tako ni nepomemben dejavnik pri psihičnih motnjah,
kot kaže, se pojavlja zlasti pri nekaterih kategorijah kot njihov pospeševalec (npr.
pri poseganju po drogah in drugih oblikah rizičnega obnašanja). Zanimivo bi bilo
ugotoviti še povezavo med gfpp in GFO, torej obema generalnima faktorjema
dveh sklopov spremenljivk. Korelacija med obema je 0,57. To samo potrjuje naše

77
dosedanje ugotovitve in kaže na bistveno in relativno močno povezanost obeh psi-
holoških sklopov, osebnosti in psihične motenosti.
Tabela 5.5: Korelacije petih velikih z dimenzijami psihične motenosti.
gfpp -labil iritab potravm agil travm odvis odtuj antisoc -suicid somatiz
E
-0,47 0,19 0,05 -0,51 -0,01 -0,30 -0,02 -0,14 -0,04 0,28 0,07
P
-0,35 0,10 -0,11 -0,26 -0,09 -0,13 0,05 -0,07 0,05 0,15 -0,07
V
-0,53 0,40 -0,02 -0,27 0,03 -0,13 -0,07 -0,16 0,09 0,23 -0,21
N
0,61 -0,28 0,10 0,42 0,12 0,30 0,19 -0,07 0,01 -0,33 0,05
O
-0,08 0,16 0,19 -0,17 0,22 -0,10 -0,04 -0,08 0,06 0,08 -0,03
Odnos med obema nizoma smo analizirali tudi z drugimi metodami statistične
obdelave podatkov. Najprej se ustavimo pri kanonični analizi. Tudi kanonične ko-
relacije med obema nizoma spremenljivk, osebnostnimi in psihopatološkimi, so
dokaj visoke, pri čemer pojasnijo osebnostne dimenzije pojasnijo nekaj čez 20 %
variance v nizu 25 psihopatoloških sindromov. Če pa bi npr. upoštevali tudi facete
(komponente) petih velikih, bi pojasnili kar 58 % variance sindromov psihičnih
motenj, to pa je brez dvoma lep, tako rekoč kronski dokaz za močno osebnostno
podlago psihičnih motenj. Dalje, s pomočjo regresijskega postopka PLS lahko ugo-
tovimo, da pet velikih pojasni spet okrog 20 odstotkov variance psihičnih motenj
(20,17 %), kar se povsem ujema z rezultati kanonične analize.
Na podlagi naših raziskav osebnostne podlage psihičnega zdravja in psihičnih
motenj lahko torej izpeljemo nekaj pomembnih zaključkov:
• V osebnostno podlago psihopatoloških kategorij so vključene vse temeljne
dimenzije osebnosti;
• Zlasti pomembna je vloga N in to tako na splošno sindromatiko (zlasti)
emocionalno, kot na kategorije potravmatske prizadetosti, suicidalnosti in
travmatiziranosti);
• K splošni sindromatiki prispevajo pomembno tudi -C, -E in -A, torej kom-
binacija nevestnosti (neurejenosti, nemarnosti), introvertnosti in neprijetnosti
(agresivnosti);
• Kombinacija -C in -A je zelo blizu Eysenckovemu psihoticizmu;
• -C se poleg tega povezuje s splošno psihično labilnostjo;
• -A se povezuje tudi s splošno potravmatsko prizadetostjo;
• -E se povezuje tudi s splošno potravmatsko prizadetostjo, travmatiziranostjo
in suicidalnostjo;
• Naši rezultati torej potrjujejo kombinacijo N, -E, -A in -C kot osebnostno
podlago suicidalnosti;

78
• Tudi vloga faktorja O ni čisto zanemarljiva (a se kaže bolj specično), kot
kaže prispeva k anksioznosti, motnjam osebnosti (borderline) in odvisnosti
(alkoholizem in droge).
5.3 Stres in izgorevanje
Psihični problemi, težave in motnje ogrožajo psihično zdravje. Povzročajo jih
številni dejavniki, ki nas psihično obremenjujejo: frustracije, konikti, psihične
travme, krize. Med tistimi, ki jim psihologija in medicina posvečata zelo veliko
pozornost, je stres. Vsakdo doživlja stres, bodisi kot »ministres« ali »mikrostres«,
ki ga povzročajo dnevni stresorji (npr. ko na poti v službo ali iz službe obtiči v
prometni gneči, ko se doma in v poklicu srečuje s težavami), bodisi kot makrostres
ob nevsakdanjih, zato pa večjih in pomembnejših življenjskih spremembah in trav-
matskih dogodkih. Stres vpliva na psihično in tudi na telesno zdravje, vpliva na
imunski sistem in vpliva na nastajanje bolezni. Pri mnogih obolenjih je stres rizični
faktor, pri nekaterih celo glavni rizični faktor. Drobni stresi so lahko prijetni in
spodbudni, lahko pa so neprijetni in če se takšni kopičijo, nam lahko zagrenijo ži-
vljenje. Če si želimo dobro, si prizadevajmo, da bo v našem življenju čim več prije-
tnih in čim manj neprijetnih drobnih vsakdanjih stresov. Drobni pozitivni stresi so
lahko pomembna sestavina našega dobrega počutja in kakovosti našega življenja.
Prav gotovo obstaja zveza med količino ter jakostjo obremenjujočih življenjskih
dogodkov na eni strani ter duševno in pogosto celo telesno prizadetostjo na drugi
strani. V zadnjih 30 letih je strmo naraščalo število raziskav, ki dokazujejo, da obstaja
bistvena povezanost med stresnimi življenjskimi dogodki in številnimi oblikami
psihozičnih težav in motenj, kot so depresija, anksioznost in drugi nevrotski
pojavi, psihosomatske motnje, koronarna in kardiovaskularna obolenja, nekatere
oblike rakastih obolenj, infekcije itd. Kljub temu pa korelacije med količino stre-
snega dogajanja in mentalnim zdravjem ter dobrim počutjem niso zelo velike. Na-
sprotno, v raziskavah so redko dosegle vrednosti 0.30! Kvadratna vrednost tega
koecienta, koecient determinacije ne dosega niti celih 10 odstotkov, kar pomeni,
da količina stresa pojasni samo nekaj variabilnosti v dobrem počutju in zdravju.
So torej stresi − v nasprotju z mnenjem mnogih strokovnjakov in v nasprotju z
danes že splošnim prepričanjem − razmeroma malo pomemben dejavnik našega
psihozičnega blagostanja? Toda tudi bolezni po večini ne vplivajo prav močno na
oceno subjektivnega zadovoljstva z življenjem, kar seveda ne pomeni, da zato manj
ogrožajo naše zdravje. Podobno je najbrž pri stresu.
Stres je sklop nespecičnih odzivov našega organizma na delovanje stresorjev, ki
poteka po zakonitem vzorcu (Selye, 1956, 1974; glej tudi Sliko 5.3). V prvi, alarmni

79
fazi, povzroče stresorji navadno upad in dezorganizacijo delovanja (šok), kmalu pa
se pojavijo znaki mobilizacije in pripravljanja na spoprijem s stresom (protišok).
V naslednji fazi odpora se okrepita delovanje in prizadevanje organizma, da bi
uspešno obvladal učinke stresorjev. Če ta prizadevanja uspejo, se delovanje povrne
na običajno raven, če pa so neuspešna in takšna tudi ostanejo, začne delovanje pešati,
pojavijo se znaki izčrpanosti in motnje, v skrajnem primeru se stres konča s smrtjo.
stresor
alarmna faza
faza odpora
šok protišok faza izčrpanosti
Slika 5.3: Potek stresa po Selyeu. Modicirano po Selye (1956).
V širšem smislu je stresor vsak vpliv, ki učinkuje na organizem. Vsi stresorji niso
škodljivi ali obremenjujoči. Tako lahko ločujemo pozitivni stres ali eustres od ne-
gativnega stresa ali distresa. Raziskovalci so ugotovili, da so obremenjujoči stresi
lahko posledica delovanja enkratnih hudih stresnih dogodkov − »makrostresov«,
lahko pa so tudi posledica delovanja ponavljajočih se vsakdanjih drobnih stresov
(»mikrostresov« ali »ministresov«). Razlikujemo tudi akutni in kronični stres.
Primeri akutnega stresa so npr. neprijeten lm, nepričakovan in neprijeten dražljaj
(zvok, hrup, svetloba), izguba prijatelja, izguba dela, nančna izguba, oster konikt,
prepir, ponižanje, izguba statusnega položaja in kariere, električni udar, nezgoda,
poškodba, izbruh bolezni, neprijeten zdravstveni poseg, operacija… Kronični,
trajni stres predstavljajo npr. nespečnost, utrujenost, pretirano delo, premalo
zanimivo delo, obremenjujoče poklicne in družinske vloge (npr. materinstvo) in
poklicne naloge, neugodna socialna, nančna, statusna situacija, trajno bolezensko
stanje, zdravljenje, stanje po poškodbi, invalidnost, upokojitev… Kronični stres je
pomembna težava, saj lahko pripelje do izgorelosti (glej spodaj), do izgube imunske
odpornosti, do psihosomatskih motenj in tako resno ogrozi naše zdravje.
V zelo obsežni raziskavi so dali nekaj tisoč osebam oceniti, kateri dogodki pov-
zročajo življenjske krize (Holmes in Rahe, 1967; Tabela 7.1). Obremenitveno

80
vrednost dogodkov so ocenjevali z ocenjevalno lestvico od 1 (najnižja obremenitev)
do 100 (najvišja obremenitev, stresnost smrti zakonskega partnerja). Po mnenju
ocenjevalcev iz različnih dežel, so imeli nekateri pomembni življenjski dogodki
(življenjske spremembe) »obremenitvene« vrednosti, kot jih prikazuje Tabela 5.6.
Tabela 5.6: Ocene stresnosti raznih dogodkov in življenjskih sprememb.
dogodek povprečna ocena
smrt zakonskega partnerja 100
ločitev 73
odvzem prostosti (zapor) 63
smrt bližnjega sorodnika 63
huda nesreča, bolezen, invalidnost 53
izguba službe 47
upokojitev 45
nosečnost 40
težave v spolnih odnosih 39
nančne spremembe 38
smrt dobrega prijatelja 37
zamenjava poklica 36
ločitev od otrok 29
začetek šolanja 26
Nekaj desetletij nazaj se je v strokovni literaturi pojavil pojem izgorevanja oziroma
izgorelosti (burn-out), ki ga najbolj pogosto povezujemo z relativno intenzivno
in trajno izpostavljenosti stresorjem v določenih okoliščinah, zlasti na delovnem
mestu (Maslach in Johnson, 1981; Maslach in Leiter, 1997). Zato lahko priča-
kujemo večjo pogostost izgorevanja pri nekaterih stresnih poklicih. Tako naj bi se
izgorevanje pojavljalo denimo pogosto pri osebah, ki so morda z veliko motivacije
in pričakovanj začele svojo delovno kariero, vendar so nato doživljale konstantna
razočaranja in pritiske, ki jim niso kos. Med značilnostmi izgorevanja navajajo
poleg splošnega distresa predvsem izčrpanost, zmanjšano zanimanje in občutje
brezizhodnosti. Prav zgoščeno bi torej lahko izgorelost denirali kot stanje ži-
vljenjske izčrpanosti, tako ga končno opredeljuje tudi mednarodna klasikacija
motenj in obolenj ICD-10 (ICD-10, 2009). Spričo relativne pogostosti in škodlji-
vih osebnih ter ekonomskih posledic je raziskovanje izgorevanja v zadnjem času
močno poraslo, k temu pa so prispevali tudi ustrezni načini merjenja izgorelosti
(Maslach in Jackson, 1986; Maslach, Jackson in Leiter, 1996). Slej ko prej pa ostaja
izgorevanje v tesni zvezi s problematiko stresa.

81
5.3.1 Odzivanje na stres in spoprijemanje s stresom
Psihološke raziskave kažejo, da poteka naše soočanje s stresom v zaporednih
stopnjah, tako kot kaže model na Sliki 5.4 (Lazarus in Folkman, 1984). Na prvi
stopnji ocenjujemo stresno situacijo. Izide ocenjevanja lahko zvrstimo v tri ka-
tegorije. Situacijo lahko ocenimo kot neizbežno škodo ali izgubo, kot grožnjo,
da bo do takšne izgube ali škode po vsej verjetnosti prišlo, ali pa kot izziv, ki nas
spodbudi k spopadu s stresnim problemom. Prvi dve oceni spremlja negativno
čustvovanje (strah, razočaranje, depresivnost, obupavanje), tretjo oceno pa do-
življamo pozitivno. Izkušnje in raziskovalni podatki dokaj jasno kažejo, da nas
prvi dve oceni psihično močno obremenita in vodita k manj uspešnemu ali pa
neuspešnemu soočanju s stresom: prevladuje predvsem nekonstruktivno, emoci-
onalno reagiranje, pasivnost in resignacija. Tretja ocena, izziv pa vodi k bistveno
bolj uspešnem soočanju, k aktivnosti, angažiranju, poskusom premagovanja ovir.
Soočanje ni toliko emocionalno, ampak je predvsem problemsko usmerjeno,
odtod tudi njegova večja uspešnost.
Naše obnašanje v stresni situaciji je zelo odvisno od tega, kako to situacijo zaznamo.
Lahko jo npr. zaznamo kot škodo ali izgubo, ki nas je prizadela, kot grožnjo, ki nam
neizogibno preti, lahko pa jo tudi zaznamo kot izziv, s katerim se je treba spopri-
jeti. Raziskave so pokazale, da so naši odzivi na obremenitve povsem drugačni,
če vidimo obremenilno situacijo kot izgubo ali grožnjo, kakor pa tedaj, kadar jo
vidimo kot izziv. V prvem primeru bomo situacijo doživljali kot nekaj negativnega
in tudi naše doživljanje bo obarvano z negativnimi čustvi − nemočno jezo, strahom,
zaskrbljenostjo, obupom. V drugem primeru pa bomo situacijo doživljali kot izziv,
pogosto kot nekaj privlačnega, spodbudnega in včasih celo dobrodošlega.
Kdaj lahko govorimo o uspešnem in kdaj o neuspešnem soočanju s frustracija-
mi, konikti, stresi, krizami in stiskami? Soočanje je tem bolj uspešno, čim bolj je
usmerjeno k premagovanju problema. Manj uspešno je, kadar prevlada čustvena
napetost in se usmerimo k neposredni razbremenitvi te napetosti (strahu, krivde,
jeze) ne glede na prvotni cilj. Pogosto nam nekonstruktivne emocionalne reakcije,
npr. agresivni izbruhi, težave samo še povečajo. Raziskovalci so ugotovili, da so
odzivi na obremenitev bolj problemsko usmerjeni, konstruktivni in uspešni, če jo
jemljemo kot izziv. Nasploh je torej obvladovanje obremenitev uspešnejše, če jih
zaznamo kot izziv, ki nas spodbuja k premagovanju. Takrat je tudi bolj verjetno, da
se bomo na obremenitve odzvali konstruktivno. Manj konstruktivno in uspešno bo
naše soočanje z njimi, če bomo videli v njih le grožnjo, škodo ali pretečo izgubo,
ki se ji ni mogoče izogniti. Na enako situacijo lahko torej posamezniki različno
reagirajo, pač odvisno od tega, ali jo dojamejo kot izziv ali kot izgubo (grožnjo).

82
Psihološki nasvet: če hočemo uspešneje in bolj zdravo premagovati psihične obre-
menitve, si prizadevajmo, da jih bomo jemali kot izziv.

PRIMARNA OCEN
A
Dogajanje nas ne zadeva Dogajanje nas zadeva
škoda/izguba
Kaj naj storim v danih
možnostih
izziv
problemsko
prevladovanje
SEKUNDARNA
OCENA
grožnja
emocionalno
prevladovanje
Dogajanje nas ne obremenjuje Dogajanje nas obremenjuje
Slika 5.4: Lazarusov model soočanja s stresnimi situacijami. Prevladovanje stresa je
odvisno od ocene stresne situacije (primarna ocena) in ocene možnosti ravnanja (sekun-
darna ocena). Primarna ocena izziv verjetneje vodi k problemskemu prevladovanju,
ki je uspešnejše kot emocionalno, ki je bolj verjetno pri ocenah škoda, izguba in grožnja.
5.3.2 Osebnostna čvrstost
Dokaj očitno je, da je odpornost na stres povezana z osebnostnimi značilnostmi,
zlasti s tem, kar nas usposablja, da se bomo znali uspešneje, torej bolj problemsko
usmerjeno soočati s stresom. Katere pa so te značilnosti? Kaj torej dela nekatere
izmed nas bolj čvrste pri spoprijemanju s stresom, druge pa manj? Kobasa (1979) je
s sodelavci skušala ugotoviti, katere so tiste lastnosti, ki razlikujejo osebe, ki jih pri-
zadene že majhen stres, od oseb, ki jih tudi hudi stresi ne prizadenejo veliko. Ona
in drugi raziskovalci so tako ugotovili sklop osebnostnih lastnosti, ki so jim nadeli
naziv osebnostna čvrstost (personal hardiness) (Kobasa, Maddi in Kahn, 1982). Ta
ima tri glavne sestavine. Tem večja je, čim bolj se posameznik loteva življenjskih

83
nalog in ovir aktivno in angažirano (angažiranost), čim bolj jih jemlje kot izziv in
ne kot neobvladljivo prepreko (izzvanost) in čim bolj je prepričan, da lahko sam
nadzoruje dogodke in svoje življenje (občutje nadzora). Na podlagi svojih raziskav
so Kobasa in sodelavci razvili tudi lestvice za merjenje osebnostne čvrstosti. Nastal
je preskus, ki vsebuje šest lestvic, te pa merijo posamezne komponente osebnostne
čvrstosti, lahko pa merimo tudi skupno (»kompozitno«) vrednost vseh komponent
čvrstosti. Danes pogosteje uporabljajo samo pet od omenjenih lestvic, še pogosteje
pa lestvice, ki merijo tri omenjene komponente:
• angažiranost
• izzvanost
• nadzor
Nadaljnje raziskave osebnostne čvrstosti so pokazale, da posamezne sestavine te kom-
pleksne dimenzije niso posebno trdno povezane med seboj (glej Musek, 1993). Ko-
relacije med njimi so kvečjemu zmerne in osebna čvrstost očitno ni povsem enotna
dimenzija; o tem se lahko prepričamo, če skušamo analizirati strukturo lestvic, ki
merijo osebno čvrstost, z multivariatnimi analizami, npr. s faktorsko analizo. Fak-
torska analiza petih lestvic nam da vsaj dva jasno razločna faktorja (analiza vseh šest
lestvic celo tri). Ti dve komponenti bi verjetno lahko identicirali kot angažiranost ter
občutje nadzora. Celotna struktura osebne čvrstosti nekako »razpade« v nekaj posa-
meznih sklopov. Prvi dve od omenjenih šestih lestvic sta blizu in tvorita en sklop (an-
gažiranost oziroma neodtujenost), tretja in šesta tvorita naslednjega (občutje nadzora
in varnost), četrta lestvica (nemoč) je nekako v primerni distanci do obeh omenjenih,
peta (kognitivna struktura) pa je sama zase v dobro ločenem prostoru. Zato morda tudi
ni najbolje uporabljati enotnega »kompozitnega« seštevka osebne čvrstosti. Vendar pa
se moramo zavedati, da k uspehu pri soočanju s stresom prispevajo vse komponen-
te osebne čvrstosti ne glede na to, koliko same korelirajo med seboj. Pozneje so se
pojavile še druge mere osebnostne čvrstosti (npr. Sinclair in Oliver, 2003).
5.4 Študije stresa in izgorevanja
Na tem mestu bomo skušali natančneje raziskati odnos med stresom, izgorevanjem
in psihičnim blagostanjem. Prav tako pa bomo skušali tudi natančneje osvetliti
vlogo osebnosti v odnosu do stresa in izgorevanja in do načinov spoprijemanja s
stresom. V ta namen bomo spregovorili o treh študijah. V prvi bo predmet prou-
čevanja odnos med stresom, izgorevanjem in psihičnim blagostanjem. V drugi si
bomo ogledali uspešnost oziroma neuspešnost najpomembnejših načinov spopri-
jemanje s stresom. V tretji pa bomo analizirali vlogo osebnosti pri stresu in izgore-
vanju ter pri soočenju z njima.

84
5.4.1 Stres, izgorevanje in psihično blagostanje
Stres je neizbežen spremljevalec našega življenja, prav tako pa se marsikdo tudi
znajde v stanju izgorelosti. Vendar o stresu in izgorevanju ne bi veliko govorili, če ne
bi šlo za pojava, ki bistveno vplivata na naše psihično in tudi telesno blagostanje in
zdravje. Zato je logično, da moramo v prvi vrsti najti odgovore na vprašanje, kolikšen
je ta vpliv in kako se kaže. V nadaljevanju si bomo s pomočjo razpoložljivih podatkov
iz naših raziskav ogledali stopnjo povezanosti med stresorji, izgorevanjem in psihič-
nim blagostanjem ter vpliv stresa in izgorevanja na psihično blagostanje.
Korelacije med stresom, izgorevanjem in psihičnim blagostanjem
V raziskavi, ki je pod mojim mentorstvom potekala na vzorcu 285 srednješolcev
(Dornik, 2006, cit. po Musek, 2010, 374), je korelacija med stresorji in psihičnim
blagostanjem dokaj velika, znaša namreč -0,56. Kar zadeva stresorje, gre za skupno,
faktorsko določeno dimenzijo, dobljeno s pomočjo faktorske analize večjega števila
postavk, ki merijo oceno stresorjev. Podobno je bilo tudi psihično blagostanje iz-
merjeno s pomočjo skupne faktorske dimenzije več postavk. Če pa pogledamo
korelacije posameznih podlestvic v omenjeni raziskavi uporabljenega vprašalni-
ka, potem vidimo, da so nekoliko nižje. Psihično blagostanje namreč korelira z
oceno pogostosti stresa -0,41, z zaznanim stresom pa -0,34, medtem ko z oceno
intenzivnosti stresa ni pomembne korelacije. Kar zadeva izgorelost, razpolagamo z
več podatki, navedimo samo ilustrativne izsledke, dobljene na vzorcu 140 odraslih
oseb (Musek, 2010, 374). Izgorelost korelira s psihičnim blagostanjem -0,66, z
oceno objektivnih stresorjev pa -0,19, kar je še vedno signikantno. Iz tega podatka
lahko okrepimo našo domnevo, da je za občutje izgorelosti in zadovoljstva z življe-
njem pomembno predvsem to, kako subjektivno doživljamo stresorje, ne pa toliko
njihove dejanske, objektivne značilnosti.
Vpliv stresa in izgorevanja na psihično blagostanje
To lahko potrdi tudi regresijska analiza raziskovanih podatkov. Multipla korelaci-
ja izgorelosti in stresorjev s psihičnim blagostanjem je -0,67. To pomeni, da lahko
z obema dejavnikoma pojasnimo okrog 44 odstotkov variance v psihičnem blago-
stanju. Vendar pa gre ta napovedna moč predvsem na račun izgorelosti, medtem
ko vsaj v tem primeru niti objektivni stresorji, niti interakcija med stresorji in
izgorelostjo v pomembni meri ne vplivajo na psihično blagostanje. Dokaj zane-
sljivo lahko zaključimo, da so doživljanje stresa, izgorelost in psihično blagostanje
povezani med seboj. Subjektivno občutje distresa, izgorelosti in psihično blago-
stanje (zadovoljstvo z življenjem) krepko korelirajo. Ni pa videti tako enoznačne
povezave med njimi na eni strani ter objektivno določljivimi stresorji na drugi

85
strani. Vse pomembnejše študije sicer kažejo na pomembno vlogo stresorjev v do-
ločanju našega psihičnega blagostanja, a to, kako močno bodo stresorji delovali na
psihično blagostanje, je odvisno tudi od drugih dejavnikov, zlasti verjetno od naših
osebnostnih dispozicij. O vplivu osebnosti na psihično blagostanje in zdravje smo
že govorili, še več na to temo pa bomo rekli na koncu tega poglavja.
5.4.2 Dimenzije slogov obrambe in spoprijemanja
Delovanju stresorjev se v življenju ne moremo povsem izogniti. Zato je tembolj
pomembno, kako uspešni bomo v spoprijemanju s stresom. Obstaja seveda veliko
načinov spoprijemanja oziroma soočanja s stresom, ti pa se med seboj zelo razli-
kujejo glede na njihovo učinkovitost. V psihologiji so jih veliko raziskovali (lahko
začnemo kar pri obrambnih mehanizmih, na katere je opozarjal že Freud) in raz-
iskovalci so ugotovili veliki raznih strategij spoprijemanja s stresom in predlagali
več metod za merjenje teh načinov ter strategij (Carver, Scheier in Weintraub,
1989; Folkman in Lazarus, 1980; Lazarus in Folkman, 1984). V našem primeru
se lahko lotimo raziskave res temeljito, saj razpolagamo s podatki na zelo velikem
vzorcu oseb in to kar za 20 različnih slogov spoprijemanja. Raziskovanje bomo
usmerili predvsem k rešitvi dveh pomembnih vprašanj:
• ali lahko med različnimi načini spoprijemanja dobro ločimo tiste, ki so
usmerjeni k reševanju problemov, od tistih, ki so usmerjeni k emocionalnemu
odzivanju in
• ali in kako se različni načini spoprijemanja povezujejo s psihičnim blagostanjem
ali so torej problemsko usmerjeni načini spoprijemanja res povezani z
višjo stopnjo psihičnega blagostanja in emocionalni načini spoprijema-
nja bolj z nižjim psihičnim blagostanjem.
Metoda
V tej študiji smo v raziskovalne namene uporabili podatke iz velikega reprezenta-
tivnega ameriškega vzorca MIDUS II, ki smo ga že spoznali (Ry in sod., 2007).
Vzorec vključuje 4963 oseb (2316 moških, 2647 žensk) v starostnem razponu 28
do 84 let (povprečje 55,43 let, SD 12,45 let).
Slogi spoprijemanja so bili izmerjeni s pomočjo 20 lestvic obrambnega obnašanja
oziroma strategij soočanja s stresi. Lestvice so bile modicirane na podlagi predlaga-
nih merskih instrumentov (Heckhausen in Schulz, 1993, 1995; Heckhausen, Schulz
in Wrosch, 1998; Wrosch, Heckhausen in Lachman, 2000). Vse imajo dobre ali vsaj
sprejemljive merske karakteristike. V raziskovalni model smo torej vključili nasle-
dnjih 20 lestvic (spodaj so navedene izvorne kratice in zraven kratek slovenski opis):

86
• Lestvice primarne in sekundarne kontrole (Primary and Secondary Control):
B1SREAPP (ponovna ocena − sek. kontrola)
B1SCHANG (znižanje aspiracij − sek. kontrola)
B1SSPCTR (vztrajanje pri cilju − selektivna prim. kontrola)
B1SCPCTR (iskanje pomoči − kompenzatorna prim. kontrola)
B1SSSCTR (vztrajanje − selektivna sekundarna kontrola)
B1SCSCDE (dezangažiranje − kompenz. sek. kontrola)
B1SCSCSP (samozaščita − komp. sek. kontrola)
B1SCSCAG (prilagoditev ciljev − komp. sek. kontrola)
• Načrtovanje in osmišljanje preteklosti
B1SDIREC (samousmerjanje in planiranje)
B1STODAY (živeti danes)
B1SINSGH (vpogled v preteklost)
B1SFORSG (predvidevanje in anticipacija)
• Iskanje socialne opore
B1SSUFFI (samozadostnost)
• Spoprijemanje
B1SREINT ( pozitivna reinterpretacija in rast)
B1SACTIV (aktivno soočanje)
B1SPLAN (planiranje)
B1SVENT (ventiliranje emocij)
B1SDENIA (zanikanje)
B1SDISEN (vedenjsko dezangažiranje)
B1SFDCOP (zatekanje k hrani)
Rezultati, diskusija in zaključki
Korelacije med slogi spoprijemanja kažejo, da lahko te sloge zelo smiselno ana-
liziramo z multivariatnimi metodami, kot so multidimenzionalno skaliranje (le-
stvenje), klastrska analiza in seveda faktorska analiza. Oglejmo si najprej podatke
hierarhične klastrske analize, nato pa še podatke faktorskih analiz slogov spopri-
jemanja. Hierarhična klastrska analiza zelo določno razporeja 20 slogov spopri-
jemanja v dve veliki skupini (Slika 5.5). Že bežen vpogled v obe skupini pokaže,
da gre za pretežno problemsko usmerjene sloge pri skupini na desni strani in za
pretežno emocionalno usmerjene sloge pri skupini na levi strani. Vse kaže, da je
med merjenimi slogi spoprijemanja zelo močna ločnica in da lahko povsem upra-
vičeno govorimo o dveh skupinah slogov spoprijemanja, o problemsko usmerjenih
in emocionalno usmerjenih slogih.

87
zni.asp
pril.cilj
isk.pom
samozad
dezang1
danes
zanik
dezang2
ventil
prenajed
poz.pon.oc
samozasc
poz.rei nt
akt.sooc
plan
samousm
vztraj1
vztraj2
vpo.pret
predvid
0.6 0.4 0.2 0.0 -0.2 -0.4
30 * Hoeffding D
Slika 5.5: Slogi spoprijemanja v metričnem prostoru hierarhične klastrske analize.
Od faktorskih analiz si zaradi njihove statistične moči obetamo še boljši vpogled
v strukturo dimenzionalnega prostora slogov spoprijemanja. Korelacije med 20
slogi kažejo na razmeroma visoko stopnjo ustreznosti za faktorsko analizo (KMO
= 0,799; Bartlettov test sferičnosti = 59544,35 ob stopnjah svobode 190, visoko
pomemben). Analiza kriterijev za število ekstrahiranih faktorjev kaže na ustre-
znost ekstrakcije enega, dveh in petih faktorjev. Z ustreznimi faktorskimi soluci-
jami bi lahko dosegli tri cilje: prvič bi lahko z dvofaktorsko solucijo preverili, ali
dobljena široka faktorja ponovno (kot v primeru klastrske analize) potrjujeta kate-
gorizacijo slogov spoprijemanja v problemsko in emocionalno orientirane. Drugič
bomo lahko z enofaktorsko solucijo preverili, ali obvladuje prostor spoprijemanja
bipolarni generalni faktor problemske nasproti emocionalni orientaciji. In tretjič,
vse tri solucije nam bodo omogočile večplastno strukturacijo dimenzij spoprijema-
nja s stresom v hierarhičnem prostoru.

88
Tabela 5.7: Nasičenja slogov spoprijemanja z dimenzijami eno-, dvo- in petfaktorske solucije.
5f 2f 1f
1 2 3 3 5 1 2 3
poz.pon.oc
0,14 0,85 0,82 0,79
zni.asp
0,96 0,88 -0,17
vztraj1
0,54 0,12 0,35 0,74 0,75
isk.pom
-0,91 0,11 0,37 0,37
vztraj2
0,69 0,12 0,13 0,71 0,67
dezang1
0,15 0,72 -0,12 0,18 0,40 0,58 0,23
samozasc
0,16 0,83 0,83 0,10 0,79
pril.cilj
0,90 -0,11 0,80 -0,26
samousm
0,65 -0,11 0,68 -0,13 0,70
danes
-0,26 0,29 0,16 0,29 0,39 0,60 -0,14
vpo.pret
0,72 0,17 0,12 -0,12 0,56 0,17 0,50
predvid
0,69 -0,15 0,52 0,54
samozad
0,17 0,96 0,14 -0,12
poz.reint
0,34 0,60 0,79 0,77
akt.sooc
0,78 0,78 0,79
plan
0,82 0,78 -0,12 0,80
ventil
0,28 0,69 -0,28 0,51 -0,18
zanik
0,73 -0,10 0,57 -0,27
dezang2
-0,20 0,29 0,52 -0,25 0,68 -0,45
prenajed
-0,26 0,78 0,10 0,38 -0,18
Faktorske analize, katerih izsledke si bomo ogledali, so bile izračunane po metodi
glavnih komponent (PC) in pri večfaktorskih solucijah so bile izločene kompo-
nente rotirane z algoritmom Promax. Pri petfaktorski soluciji pojasni pet kompo-
nent 63 odstotkov variance slogov spoprijemanja, dvofaktorska solucija pojasni 47
odstotkov (to je veliko) in enofaktorska solucija pojasni 29 odstotkov. Tabela 5.7
prikazuje nasičenja 20 slogov spoprijemanja z izločenimi dimenzijami. Glede na ta
nasičenja lahko brez večjih problemov interpretiramo psihološko vsebino izločenih
latentnih spremenljivk:
• Petfaktorska solucija:
Faktor primarnega konstruktivnega spoprijemanja,
Faktor primarnega nekonstruktivnega spoprijemanja (faktor
dezangažiranja),
Faktor samozadostnosti nasproti iskanju pomoči,

89
Faktor sekundarnega nekonstruktivnega spoprijemanja (faktor emoci-
onalne obrambe),
Faktor sekundarnega konstruktivnega spoprijemanja.
• Dvofaktorska solucija:
Problemsko usmerjeno spoprijemanje,
Emocionalno usmerjeno spoprijemanje.
• Enofaktorska solucija:
Problemsko nasproti emocionalnemu spoprijemanju.
Zelo jasno ločitev med skupinama slogov spoprijemanja vidimo tudi na Sliki 5.6,
ki prikazuje sloge v dvodimenzionalnem faktorskem prostoru. Jasno opazimo dve
konguraciji slogov spoprijemanja, ki sta na sliki obkroženi. Spodaj desno prevla-
dujejo problemsko orientirani slogi, zgoraj levo pa emocionalno orientirani slogi.
Če dimenziji združimo v eno, dobimo bipolarno dimenzijo emocionalnih nasproti
problemskim slogom, kar ustreza generalni dimenziji problemskega nasproti emo-
cionalnem spoprijemanju.
-0.2 0.0 0.2 0.4 0.6 0.8
0.0 0.2 0 .4 0.6 0.8
PC1
PC2
poz.po n.oc
zni.as p
vztra j1
isk.pom
vztraj2
dezang1
pril. cilj
samousm
danes
vpo.pret
predvid
samozad
poz.reint
akt.sooc
pp
lan
vent il
zani k
dezang2
prenajed
samozasc
Slika 5.6: Slogi spoprijemanja v dvodimenzionalnem faktorskem prostoru. Problemsko
orientirani slogi tvorijo konguracijo v spodnjem desnem kvadrantu in ta se jasno loči od
konguracije emocionalno orientiranih slogov levo zgoraj.

90
Preostane nam le še dokončna validacija obeh širokih dimenzij slogov spoprijema-
nja. Čeprav lahko že iz psihološke vsebine slogov v obeh konguracijah razbere-
mo, da gre za razliko med problemsko orientiranimi in emocionalno orientiranimi
načini spoprijemanja s stresom, lahko to še trdneje preverimo. Faktorske točke
obeh širokih dimenzij spoprijemanja (problemsko usmerjenega in emocionalno
usmerjenega spoprijemanja) lahko koreliramo z dvema sumarnima lestvicama, ki
merita problemsko in emocionalno usmerjeno spoprijemanje z modicirano obliko
znanega vprašalnika COPE (Carver, Scheier in Weintraub, 1989). Korelaciji med
korespondentima dimenzijama dvofaktorske solucije (faktorski skori PC: PC1,
PC2) in lestvicama problemskega in emocionalnega spoprijemanja (B1SPRCOP,
je več kot prepričljiva, saj znaša 0,88 za obe dimenziji problemskega spoprijemanja
in 0,75 za obe dimenziji emocionalnega spoprijemanja. In zdaj lahko prikažemo
tudi celotni hierarhični model strukture slogov spoprijemanja (Slika 5.7). Osnovo
modela tvorijo posamezni slogi oziroma strategije spoprijemanja, ki jih nato lahko
kategoriziramo v pet večjih dimenzij spoprijemanja, te pa dalje v dve superdimen-
ziji (razen dimenzije samozadostnost − iskanje pomoči, ki ostaja nepridružena −
zato prazen predalček na nivoju širokih dimenzij spoprijemanja). Na vrhu hie-
rarhije pa se tudi obe superdimenziji združita v eno samo bipolarno dimenzijo,
dimenzijo problemskega nasproti emocionalnemu spoprijemanju.

SPOPRIJEMANJE
PROBLEMSKO – EMOCIONALNO
PROBLEMSKO EMOCIONALNO
dezang2
SEKUNDARNO
NEKONSTRUKTIVNO
Samozadostnost –
Iskanje pomoči
zanik
prenajed
ventil
pril.cilj
zni.asp
dezang1
samozasc
poz.pon.oc
poz.reint
PRIMARNO
NEKONSTRUKTIVNO
predvid
akt.sooc
plan
vpo.pret
samousm
vztraj2
vztraj1
PRIMARNO
KONSTRUKTIVNO
SEKUNDARNO
KONSTRUKTIVNO
Slika 5.7: Strukturna hierarhija dimenzij spoprijemanja s stresom.

91
5.4.3 Slogi spoprijemanja in psihično blagostanje
Naslednje vprašanje je, kako so slogi in dimenzije spoprijemanja povezani s psihič-
nim blagostanjem. Pričakovali bi seveda, da se bodo tudi dimenzije spoprijemanja,
ki smo jih odkrili, v bistveni meri povezovale z dimenzijami psihičnega blagosta-
nja. Natančneje pričakujemo, da bodo problemsko orientirani slogi spoprijema-
nja v pozitivnem odnosu s psihičnim blagostanjem, emocionalno orientirani slogi
sprejemanja pa v negativnem odnosu. Za vzorec MIDUS-II imamo na razpolago
kar nekaj pomembnih lestvic, s katerimi je mogoče meriti psihično blagostanje. V
prvi vrsti je tu šest lestvic prilagojenega vprašalnika PWBS, ki merijo komponente
psihološkega blagostanja (Ry, 1989; Ry in Keyes, 1998). Potem so tu še lestvica
zadovoljstva z življenjem (Prenda in Lachman, 2001), modicirana lestvica op-
timizma LOT (Scheier in Carver, 1985) in tri lestvice, ki merijo zadovoljstvo z
delom, zadovoljstvo z domom in zadovoljstvo z družino (Ry in sod., 1999).
Tabela 5.8 prikazuje korelacije med navedenimi merami psihičnega blagostanja in
dimenzijama problemskega in emocionalnega spoprijemanja. Kot vidimo, vse mere
psihičnega blagostanja pozitivno in pomembno korelirajo s problemskim spoprije-
manjem in negativno in pomembno z emocionalnim spoprijemanjem. Zelo očitno
problemsko soočanje prispeva k boljšemu psihičnemu blagostanju, emocionalno
spoprijemanje pa naše psihično blagostanje ogroža. Enako prepričljivo povezanost
lahko pričakujemo med generalnim faktorjem spoprijemanja (problemsko nasproti
emocionalnemu spoprijemanju) in generalnim faktorjem psihičnega blagostanje,
ki ga izračunamo na podlagi korelacij med 11 merami psihičnega blagostanja. Ne
da bi se spuščali v podrobnosti povejmo, da je ta korelacija kar 0,66 (glej Sliko
5.8), kar pomeni skoraj 44 odstotkov skupne variance. Kot smo torej domnevali, so
korelacije nadrednih dimenzij spoprijemanja in psihičnega blagostanja res izdatne.
Generalni faktor psihičnega blagostanja (gPB) pomembno pozitivno korelira s
problemskim spoprijemanjem (0,55) in pomembno negativno z emocionalnim
spoprijemanjem (-0,40).
Tabela 5.8: Korelacije dimenzij problemskega in emocionalnega spoprijemanja z di-
menzijami psihičnega blagostanja.
mere psihičnega blagostanja problemsko emocionalno
zadovoljstvo z življenjem 0,24 -0,16
avtonomija 0,38 -0,28
obvladovanje okolja 0,42 -0,36
osebna rast 0,52 -0,31
medosebni odnosi 0,42 -0,19

92
mere psihičnega blagostanja problemsko emocionalno
življenjski smisel 0,47 -0,37
sprejemanje samega sebe 0,48 -0,32
optimizem 0,48 -0,32
zadovoljstvo z delom 0,31 -0,24
zadovoljstvo doma 0,22 -0,19
zadovoljstvo z družino 0,19 -0,21
Slika 5.8: Odnos med generalnim faktorjem psihičnega blagostanja (gPB9 in general-
nim faktorjem spoprijemanja s stresom (gSpopr).
5.4.4 Vloga osebnosti osebnosti pri stresu in izgorevanju
O pomembni vlogi osebnostnih dejavnikov pri stresu, spoprijemanju in izgoreva-
nju govori obilica raziskovalnih podatkov, ki pa so dokaj razdrobljeni. Zato bomo
skušali tukaj sistematično odgovoriti na naslednja vprašanja:
• kakšna je zveza med osebnostnimi dimenzijami in zaznavanjem stresa oziro-
ma stresnosti v življenju
• kakšna je zveza med osebnostnimi dimenzijami in izgorevanjem
• kakšna je osebnostna podlaga načinov spoprijemanja s stresom

93
Osebnost in zaznavanje stresa
Tabela 5.9 nam kaže podatke korelacije med dimenzijami osebnosti, načini spo-
prijemanja s stresom (instrumentalni in paliativni, ki ustrezata prej omenjenima
problemski in emocionalni orientaciji), komponentami osebnostne čvrstosti (anga-
žiranost, izzvanost in nadzor) ter pogostostjo, intenzivnostjo in zaznanostjo stresa.
Podatki so pridobljeni na vzorcu 295 oseb. Iz Tabele 5.9 lahko najprej ugotovimo,
da se med osebnostnimi dimenzijami štirje veliki (vestnost, ekstravertnost, pri-
jetnost in tudi odprtost) in vsi nadredni faktorji osebnosti povezujejo pozitivno
z instrumentalnim slogom spoprijemanja, medtem ko se nevroticizem povezuje
z njim negativno. Na drugi strani se nevroticizem pozitivno povezuje s paliativ-
nim slogom spoprijemanja, a to velja tudi (čeprav v manjši meri) za prijetnost.
Prijetnost je torej edina dimenzija osebnosti, ki je v pozitivni povezavi tako z in-
strumentalnim slogom spoprijemanja, ki ustreza problemski orientaciji, kot tudi
− rahlo sicer − s paliativnim slogom, ki ustreza emocionalni orientaciji. Morda je
prijetnost pač lastnosti, h kateri sodijo blagost, skromnost, sočutje in zaupanje, ki
nas silijo v manj odločne načine spoprijemanja.
Kar zadeva osebnostno čvrstost, so temeljne dimenzije osebnosti in njihovi
nadredni faktorji očitno najbolj prisotni pri angažiranosti. Kot bi bilo pričakovati,
se osebnostne dimenzije negativno, vendar nizko povezujejo s pogostostjo in za-
znanostjo stresnega dogajanja.
Tabela 5.9: Korelacije med dimenzijami osebnosti in značilnostmi zaznavanja stresa.
E P V N O alfa beta GFO
instrume
0,39 0,34 0,42 -0,35 0,19 0,47 0,38 0,51
paliativ
-0,29 0,10 -0,08 0,32 -0,10 -0,09 -0,30 -0,22
angažira
0,24 0,27 0,27 -0,33 0,32 0,37 0,35 0,43
izzvanos
0,16 -0,18 -0,31 0,07 -0,14 -0,23 -0,01 -0,16
nadzor
0,17 0,00 0,05 -0,19 0,22 0,08 0,25 0,19
pogstres
-0,09 -0,05 -0,18 0,31 -0,26 -0,20 -0,26 -0,27
intstres
0,05 0,14 0,10 0,05 -0,04 0,10 -0,01 0,06
zazstres
-0,07 0,04 -0,11 0,32 -0,21 -0,13 -0,23 -0,21
Osebnost in izgorevanje
Za izgorelost po pravici domnevamo, da se povezuje z osebnostnimi dimenzijami
podobno kot druge oblike distresa in Tabela 5.10 nam to samo potrjuje. Tabelirani
podatki so dobljeni na vzorcu 140 oseb in kažejo, da izgorelost pozitivno korelira z
nevroticizmom, z vsemi ostalimi dimenzijami osebnosti pa negativno.

94
Tabela 5.10: Korelacije osebnostnih dimenzij z izgorelostjo.
E -0,26
P -0,27
V -0,27
N 0,43
O -0,17
alfa -0,36
beta -0,29
GFO -0,38
Osebnostna podlaga načinov spoprijemanja
Naše podatke za sloge spoprijemanja lahko koreliramo tudi s podatki, ki so na
vzorcu MIDUS II razpoložljivi za pet velikih (merjeni s pomočjo lestvice MIDI,
Rossi, 2001). Spodnja preglednica nam prikazuje korelacije med petimi velikimi in
obema širokima dimenzijama spoprijemanja s stresom, problemskim spoprijema-
njem (Pro) in emocionalnim spoprijemanjem (Emo). Vse dimenzije osebnosti ko-
relirajo pozitivno s problemsko usmerjenim spoprijemanjem, razen nevroticizma
(N), ki korelira negativno. Zato pa korelira N pozitivno z emocionalno usmerje-
nim spoprijemanjem (vestnost /V/ in odprtost /O/ korelirata negativno, prijetnost
/P/ pa nizko, a signikantno pozitivno, kar je zanimivo, ker se ujema s podatki iz
Tabele 5.10). Zanesljivo lahko rečemo, da je nevroticizem povezan z emocional-
nim, torej manj uspešnim načinom spoprijemanja s stresi, vseh ostalih pet velikih
pa s problemskim, uspešnejšim spoprijemanjem:
Pro in Emo
P 0,37 0,11
E 0,47 -0,03
N -0,27 0,32
V 0,41 -0,20
O 0,52 -0,13
To pa zagotovo pomeni, da je problemsko usmerjeno spoprijemanje močno
povezano z generalnim faktorjem osebnosti, GFO. Resnično, korelacija med GFO
in problemskim faktorjem spoprijemanja je 0,62. Korelacija GFO z emocionalno
usmerjenim spoprijemanjem pa je nizka in negativna, -0,13. In ti podatki se lepo
ujemajo s podatki iz Tabele 5.10.

95
Nazorno si lahko predstavljamo povezavo slogov spoprijemanja z osebnostnimi
dimenzijami, če si pogledamo Sliko 5.9, ki prikazuje rezultate multiple faktorske
analize (MFA; Escoer in Pagès, 1994) obeh sklopov spremenljivk. Zelo jasno
je videti povezanost nevroticizma (N) z emocionalno usmerjenimi slogi (zlasti z
ventilacijo /ventil/ in z znižanjem aspiracij /zni.asp/) ter na drugi strani poveza-
nost problemsko usmerjenega soočanja z drugimi dimenzijami osebnosti, zlasti z
vestnostjo (C).
Slika 5.9: Konguracija osebnostnih dimenzij (zgoraj, A je prijetnost, C pa vestnost)
in slogov spoprijemanja (spodaj) v prostoru dveh dimenzij multiple faktorske analize
(MFA). Iz lokacij spremenljivk se lepo vidi povezanost nevroticizma z emocionalno
usmerjenimi slogi, medtem kot se problemsko usmerjenim slogom bolj približujejo druge
dimenzije osebnosti, zlasti vestnost (C).
5.5 Vrednote in psihično blagostanje
Vrednote so vsekakor povezane s psihičnim (a tudi telesnim) blagostanjem, dobrim
počutjem, zadovoljstvom z življenjem ter srečo. Psihično blagostanje je še posebno
odvisno od izpolnjenosti in uresničenosti vrednot, o čemer smo že nekaj povedali.
To je tudi povsem razumljivo: izpolnjenost stvari, ki nam pomenijo življenjska
vodila in jih kot takšne tudi sprejemamo, nas naredi srečnejše in zadovoljnejše v
življenju. Povezavo med vrednotami in psihičnim blagostanjem si velja zato po-
drobneje ogledati.
Posebno težo ima za našo obravnavo dejstvo, da lahko odnos med vrednotami in
psihičnim blagostanjem analiziramo na velikanskem vzorcu WVS (World Value

96
Survey), ki zajema na desettisoče udeležencev iz držav vsega sveta. Žal na omenje-
nem vzorcu ni podatkov o izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot, temveč le
temeljni podatki, v katerih se zrcalijo ocene pomembnosti vrednot in vrednotnih
kategorij. Gre seveda za pomembno razliko. Lahko namreč pričakujemo, da se
bolj in manj srečni ljudje ne bodo zelo razlikovali v svojih vrednotnih usmeritvah,
kar zadeva oceno pomembnosti vrednot. Pač pa se bodo veliko bolj razlikovali v
ocenah, koliko so vrednote uresničene v njihovem življenju. Uresničenje oziroma
izpolnjevanje vrednot v lastnem življenju je nedvomno dejavnik, ki bistveno vpliva
na naše psihično blagostanje.
Širom po svetu očitno velja, da so bolj srečni in zadovoljni z življenjem ljudje,
ki so bolj usmerjeni k vrednotam samoizražanja in k racionalnim (sekularnim)
vrednotam, kot pa ljudje, ki so bolj usmerjeni k vrednotam golega preživetja in k
tradicionalnim, predvsem verskim vrednotam. A globalno vzeto, je najbrž glavni
razlog te povezave dejstvo, da v razvitem svetu, kjer so ljudje vsaj po lastnih
ocenah bistveno bolj srečni, prevladujejo sekularne, demokratične in ekonomsko
razvite države in družbe, kjer bi že po logiki stvari same pričakovali usmerjenost
k vrednotam samoizražanja in racionalnosti/sekularnosti. Na drugi strani so v
manj razvitem svetu mnoge revne, obenem pa zelo tradicionalne in religiozne
države in družbe. Dobljene korelacije med vrednotnimi usmeritvami in psihič-
nim blagostanjem so lahko torej do neke mere tudi posledica razlik med zajetimi
nacionalnimi okolji.
Če analiziramo podatke, ki so nam dostopni iz velike, že omenjene Svetovne
študije vrednot (WVS; World Values Study), ki je povezana s projektom Evropske
študije vrednot (EVS; European Values Study), potem pridemo do globalnega
vpogleda v vrednotni univerzum številnih držav. V njem najdemo tudi položaj
Slovenije, najprej pri vrednotah in nato pri psihičnem blagostanju. Preveč časa in
prostora bi porabili, če bi obravnavali vse vrednotne usmeritve. Med 46 zajetimi
državami iz vsega sveta, smo Slovenci nekako v širši sredini (ali natančneje v
drugem delu srednje tretjine) tako pri apolonskih kot pri dionizičnih vredno-
tah. Relativno visoko cenimo moč in tradicijo, relativno nizko pa univerzali-
zem, dosežke in hedonizem. Zanimivo pa je, da smo uvrščeni razmeroma visoko,
kar zadeva t. i. postmaterialistične vrednote in še višje, kar zadeva t. i. indeks
avtonomnosti (glej Sliko 5.10). Vsaj deklarativno smo torej že odmaknjeni od
vrednot preživetja in grobega materializma, predvsem pa smo kar izrazito visoko,
kar zadeva spoštovanje neodvisnosti in osebne avtonomije ter s tem povezane
vrednote, kot so samostojnost, odločnost, vztrajnost, domišljija in odgovornost.

97
Slika 5.10: Rang lestvica držav glede na Inglehartov indeks avtonomnosti.

98
Zelo zanimiv, kar poučen je tudi položaj držav sveta na vrednotnem zemljevidu,
ki ga de nirata dve veliki dimenziji, morda najbolj znani iz raziskav Ingleharta
in sodelavcev: tradicionalne vrednote nasproti sekularnim vrednotam in vrednote
preživetja nasproti vrednotam samoizražanja. Na tem svetovnem »zemljevidu«,
kaže ga Slika 5.11 (modi cirana po Inglehart in Welzel , 2005), je lepo razviden
tudi položaj Slovenije (naj ne moti, da so imena držav v angleški obliki). Kot
vidimo, je Slovenija opazno bolj sekularno usmerjena in je nekje na sredini, vendar
rahlo nad povprečjem usmerjena k vrednotam samoizražanja. To jo uvršča med
tiste evropske katoliške (in obenem nekoč komunistične) države, ki so najbližje
protestantski Evropi, a vsaj na svetovnem vrednotnem zemljevidu tudi presene-
tljivo blizu državam z uveljavljeno konfucijansko etiko ( Japonska, Južna Koreja,
Kitajska). Večja je vrednotna oddaljenost Slovencev od anglosaksonskega sveta, še
večja od držav na območju nekdanje Sovjetske Zveze in pravoslavnih držav, že zelo
velika od držav Južne Azije in Južne Amerike in največja od držav Afrike. Kot pri
mnogih drugih, tudi naših raziskavah, se lepo kaže, kako močno so razlike med
dominantnimi kulturami današnjega sveta izražene prav na vrednotnem področju.
Slika 5.11: Inglehart in Welzel: Kulturni zemljevid sveta.

99
Kar zadeva psihično blagostanje , torej občutek srečnosti in zadovoljstva z življe-
njem, smo Slovenci nekako na sredini med državami sveta, zajetimi v Svetovni
študiji vrednot. Zanimivo pri tem je, da smo nekoliko nad sredino glede zadovolj-
stva z življenjem in nekoliko pod sredino glede srečnosti. Oboje si lahko ogledamo
gra čno na Sliki 5.12 in na Sliki 5.13.
Slika 5.12: Rang lestvica držav v zadovoljstvu z življenjem.

100
Slika 5.13: Rang lestvica držav v občutju sreče. Pazi: nižje vrednosti pomenijo višji
občutek sreče.
5.6 Hedonski in telični model psihičnega blagostanja
Psihično blagostanje je odvisno od številnih dejavnikov, tako osebnostnih kot
zunanjih. Pomembno mesto med njimi zavzemajo motivacijski dejavniki. Izpol-
njevanje in doseganje motivacijskih ciljev nas navdaja z zadovoljstvom, neizpolnje-
vanje z nezadovoljstvom. Zato je razumljivo, da mora vsaka resna teorija psihičnega
blagostanja upoštevati vlogo motivacije, motivacijskih ciljev in našega odnosa do
njih. Zadovoljstvo z življenjem in druge komponente psihičnega blagostanja so

101
odvisne od tega, kako zadovoljujemo svoje potrebe in želje in kako dosegamo svoje
cilje. To je ugotavljal Diener že leta 1984 v svojem inavguracijskem članku o su-
bjektivnem emocionalnem blagostanju (SEB; Diener, 1984).
5.6.1 Zadovoljevanje potreb in zadovoljevanje ciljev
Mnogi menijo, da je zadovoljevanje bazičnih potreb ključnega pomena za psihično
blagostanje (Veenhoven, 1991), kar je opora hedonističnim razlagam psihičnega
blagostanja. Diener sam je še posebej poudarjal pomen postavljanja in doseganja
(izpolnjevanja) motivacijskih ciljev pri oblikovanju SEB in s tem v pomembni meri
poglobil in izboljšal status t. i. teličnih oziroma ciljnih teorij psihičnega blagostanja
(iz gr. telos = cilj). Ljudje z visokim SEB ocenjujejo svoje cilje kot pomembnejše
in bolj verjetno se jim zdi, da jih bodo dosegli (Emmons, 1986). Ljudje z nižjim
SEB pa zaznavajo svoje cilje tudi kot medsebojno bolj koniktne (Emmons in
Kaiser, 1996; Emmons in King, 1988). Po Carverju in Scheierju (1990) doseganje
nadpovprečnih ciljev povečuje pozitivni afekt in manjša negativnega, doseganje
podpovprečnih ciljev pa nasprotno vodi k povečevanju negativnega afekta in manj-
šanju pozitivnega. Zlasti pomembna je ugotovitev, da zaznavanje napredka pri do-
seganju ciljev povzroča pozitivne spremembe v SEB, enak učinek pa ima tudi višja
stopnja zavzetosti in angažiranosti pri doseganju ciljev: o tem poroča Brunstein
(1993) na podlagi izsledkov longitudinalne raziskave. Izpolnjevanje in uresničeva-
nje ciljev je torej pomemben dejavnik psihičnega blagostanja. Uresničevanje ciljev
spodbuja pozitivne emocije in s tem prispeva h krepitvi našega zadovoljstva z ži-
vljenjem in psihičnega blagostanja (Locke in Latham, 1990; Maier in Brunstein,
2001; Omodei in Wearing, 1990). Zdi se tudi, da je povezava motivacijskih ciljev s
psihičnim blagostanjem tem močnejša, čim bolj so ti cilji povezani z intrinzičnimi
interesi (Bauer in McAdams, 2004). Z drugimi besedami, bolj kot postavljamo in
dosegamo cilje na področjih, ki nas veselijo, bolj bo to vplivalo na naše psihično
blagostanje. Lahko bi torej govorili o hedonistični razlagi ali hedonskem modelu
psihičnega blagostanja. Zdi se pa, da imajo intrinzični cilji in nagrade pozitivnejši
učinek na SEB kot ekstrinzični. Pri osebah, kjer imajo osrednji položaj intrinzična
prizadevanja (avtonomnost, kompetentnost, navezanost, pripadnost) je večja po-
vezanost s pozitivnim SEB kot pri osebah, kjer so v ospredju ekstrinzična priza-
devanja (okrog nančne uspešnosti, ugleda, telesne privlačnosti) (Kasser in Ryan,
1993, 1996). Ryan in sodelavci (1996) celo ugotavljajo, da obstaja povezava med
intrinzično in ekstrinzično usmerjenostjo na eni strani in slogom vzgoje na drugi
strani. Prva se povezuje s toplo, angažirano vzgojo, ki spodbuja k avtonomnosti,
druga pa s hladno, neangažirano, vendar »nadzorniško« vzgojo.

102
Seveda pa na psihično blagostanje ne vplivajo enako vsi cilji in njihovo doseganje.
Na SEB vplivajo predvsem tisti cilji, ki so za posameznika relevantni in mu nekaj
pomenijo. Če nekdo nima znanstvenih ali športnih pretenzij, potem mu nedose-
ganje teh ciljev ne povzroča prav nobenega nezadovoljstva. Tako sta za študente
pomembna prediktorja SEB zadovoljstvo z ocenami in zadovoljstvo v partnerskih
odnosih, za zaposlene ljudi je tak prediktor zadovoljstvo z delom, za upokojence
pa socialna participacije (Harlow in Cantor, 1996; Emmons in Diener, 1985a, b).
Nadaljnji raziskovalni podatki govore o tem, da je vpliv na SEB bolj pozitiven, če
naše strategije doseganja ciljev ustrezajo osebnostnim dispozicijam in situacijskim
zahtevam (Cantor, 1994; Cantor in sod., 1987; Norem in Cantor, 1986; Spencer in
Norem, 1996). »Strateški« pesimisti npr. bolje rešujejo naloge v pogojih, ko je bilo
treba razmišljati, optimisti pa v pogojih distrakcije (Norem in Illingworth, 1993).
SEB je tudi tem večji, čim večja je skladnost med življenjskimi nalogami in social-
nim kontekstom (Cantor in Harlow, 1994).
Posebno zaviralen učinek na psihično blagostanje imajo cilji, ki jih doživljamo kot
koniktne in preprečene. To si lahko razlagamo tudi s tem, da dojemamo takšne
cilje kot neizpolnjene in sploh težko uresničljive (Emmons, 1999; Emmons in
King, 1988). Kot kažejo raziskave, je tudi v tem primeru ključni dejavnik ogro-
ženega psihičnega blagostanja izpolnjevanje ciljev in ne toliko koniktnost ciljev
(Kehr, 2003). Vse torej kaže, da je najpomembnejši dejavnik teličnih pojmovanj
psihičnega blagostanja razmerje med postavljenimi cilji in aspiracijami na eni
strani ter doseganjem teh ciljev in aspiracij na drugi. To razmerje med trenutnim
stanjem posameznika in njegovimi cilji (aspiracijami) označujejo raziskovalci kot
ciljno neskladnost (goal discrepancy), in ta je pomemben predmet sodobnega psi-
hološkega raziskovanja (Cheng, 2004). Tako je že Higgins (1987, 1999) v svoji
raziskovanjih značilnih diskrepanc v samopodobi ugotavljal, kako le-te vplivajo
na mere psihičnega blagostanja in zdravja: močnejša kot so neskladja med realnim
jazom na eni strani ter idealnim in obvezujočim jazom na drugi strani, večje je
občutje nezadovoljstva in bolj je ogroženo samospoštovanje. Zanimivo je, da se pri
odraslem človeku ciljna neskladja s starostjo zmanjšujejo in to velja v znatni meri
tudi za starejše osebe (Campbell in sod., 1976; Ry, 1991). Čeprav to ne velja za vsa
ciljna neskladja: neskladje med dejanskim in zaželenim telesnim zdravjem se npr. v
starosti povečuje. A povečuje se manj, kot bi pričakovali, to pa zato, ker se zmanj-
šujejo tudi same aspiracije na tem področju. Vendar se na drugi strani bistveno
zmanjšuje vrsta drugih ciljnih neskladij, zlasti tistih na socialnem in delovnem
področju (Cheng, 2004). S tem lahko bolje razumemo dejstvo, da se s starostjo
naše psihično blagostanje prej povečuje kot zmanjšuje (Diener in Suh, 1997), kar
zlahka ilustriramo tudi z ugotovitvijo, da s starostjo bistveno upada negativni afekt,

103
medtem ko ostaja pozitivni afekt nespremenjen (Charles, Reynolds in Gatz, 2001).
Je torej zmanjševanje ciljne diskrepance pravi odgovor na vprašanje, zakaj se s sta-
rostjo psihično blagostanje povečuje? Raziskave kažejo, da je po vsej verjetnosti to
pravi odgovor, saj lahko spreminjanje psihičnega blagostanja s starostjo v prevladu-
joči meri pojasnimo s spremembami v ciljnih neskladjih (Cheng, 2004).
V skladu s teličnimi teorijami naše psihično blagostanje nikakor ni odvisno le od
zadovoljevanja bazičnih zioloških potreb, temveč morda celo bolj od zadovolje-
vanja višjih ciljev. SEB se povezuje zlasti z izpolnjevanjem ciljev, ki se nanašajo na
pomembna vrednotna področja (Emmons, 1996; Ryan in sod., 1996). Kakovost ži-
vljenja in zadovoljstvo z življenjem v tem primeru nista stvar hedonskega uživanja,
temveč tudi in celo predvsem ujemanja z vrednotami in ideali. Izpolnjevanje teh
vrednot in idealov predstavlja drugo, nehedonsko stran SEB.
5.6.2 Uresničevanje in izpolnjevanje vrednot
Vrednote lahko pojmujemo kot zelo generalne motivacijske cilje, ki pomenijo
življenjska vodila posameznikom in skupinam (Musek, 1993, 2000; Schwartz in
Bilsky, 1987, 1991). Zaradi svoje generalnosti in kompleksnosti so vrednote bolj
kot običajni motivacijski cilji povezane s pomembnimi vidiki obnašanja in odlo-
čanja v našem življenju (Musek, 2002, 2004). Zato lahko domnevamo, da se bodo
vrednote povezovale tudi s psihičnim blagostanjem. Odnos med vrednotami in
psihičnim blagostanjem pa je lahko večstranski. Na eni strani lahko domnevamo,
da bodo nekatere vrednote in vrednotne usmeritve močneje korelirale s psihičnim
blagostanjem kakor druge. Še bolj pa lahko pričakujemo, da bo na psihično blago-
stanje vplivala izpolnjenost oziroma uresničenost vrednot. Če so vrednote resnično
neke vrste kondenzacija posameznih motivacijskih ciljev in če veljajo telične teorije
psihičnega blagostanja, potem je vsekakor pričakovati, da bo občutek izpolnjevanja
in uresničevanja pomembnih vrednot spodbujal zadovoljstvo in dobro počutje ter
tako vplival na zadovoljstvo z življenjem, pozitivno emocionalnost, občutje smi-
selnosti in druge sestavine psihičnega blagostanja. A kljub plavzibilnosti takšnega
zaključka moramo ugotoviti, da odnos med vrednotnimi usmeritvami in izpolnje-
nostjo vrednot na eni strani in psihičnim blagostanjem na drugi strani doslej še ni
bil sistematično empirično raziskan.
Posebno raziskavo smo zato načrtovali prav z namenom, da bi odgovorili na vpra-
šanje, ali se vrednotne usmeritve in njihova izpolnjenost v bistveni meri povezu-
jeta s psihičnim blagostanjem (Musek in Strniša, 2005). V tem smislu lahko tudi
formuliramo glavne hipoteze raziskave. Po eni strani pričakujemo, da se bodo

104
nekatere vrednotne usmeritve v signikantni meri povezovale s psihičnim blago-
stanjem in njegovimi sestavinami, po drugi strani pa v še večji meri pričakujemo,
da se bo s psihičnim blagostanjem povezovala izpolnjenost oziroma uresničenost
vrednot. To naj bi se pokazalo tako na ravni korelacijskih odnosov, kot tudi na ravni
vzročnega modeliranja, pri čemer predpostavljamo, da bo na psihično blagostanje
vplivala tako pomembnost vrednot kot izpolnjenost vrednot, vendar pričakujemo,
da bo vpliv izpolnjenosti vrednot močnejši od same vrednotne orientacije, ki se
kaže v hierarhiji pomembnosti vrednot. To bi dalje pomenilo, da lahko na podlagi
informacij o vrednotni usmeritvi in izpolnjenosti vrednot pojasnimo pomemben
del variance psihičnega blagostanja in da so te informacije torej pomemben pre-
diktor psihičnega blagostanja. Potrditev vseh teh hipotez bi pomenila vsekakor
pomembno poglobitev teličnih teorij psihičnega blagostanja in pomembno oboga-
titev celotne teorije psihičnega blagostanja.
Metoda
Empirično raziskavo smo načrtovali kot korelacijsko in multivariatno raziskovanje
spremenljivk, ki denirajo prostor psihičnega blagostanja na eni strani in prostor
individualnih vrednot in vrednotnih usmeritev na drugi strani. V raziskovalni model
smo tako vključili dva sklopa spremenljivk. V prvem sklopu so spremenljivke psihič-
nega blagostanja, vključujoč tako spremenljivke, ki se nanašajo na posamezne kom-
ponente psihičnega blagostanja, to pa so zadovoljstvo z življenjem, pozitivni afekt
(PA) in negativni afekt (NA), kot tudi skupno, kompozitno spremenljivko, ki enako-
vredno združuje omenjene tri komponente in smo jo označili s kratico BLAGOR.
V drugem sklopu spremenljivk so vrednote in vrednotne kategorije, ki se pojavljajo
na dveh ravneh, na ravni ocene pomembnosti vrednot in vrednotnih kategorij (vre-
dnotne usmeritve) in na ravni ocene izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot in
vrednotnih kategorij (izpolnjenost vrednotnih usmeritev). V raziskavo je bilo vklju-
čenih 191 oseb obeh spolov in različne starosti. V vzorcu je bilo 68 moških in 123
žensk. Gre za osebe v razponu od 18 do 44 let, z aritmetično sredino 22,32 let in s
standardno deviacijo 3,65. V vzorcu torej prevladujejo osebe, ki pripadajo študentski
generaciji. Glede na lastnosti vzorca, zlasti omejeno reprezentativnost, moramo šteti
študijo kot preliminarno, pilotsko raziskovanje, ki pa je izjemno relevantno za razi-
skovalni projekt, o katerem je govor v tej knjigi. V študiji je bila tudi prvič preverjena
vloga uresničenosti vrednot v odnosu do psihičnega blagostanja.
Za merjenje spremenljivk, ki so bile vključene v model, smo uporabili naslednja
merska sredstva:
• Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale, Di-
ener in sod., 1985),

105
• Lestvica pozitivnega in negativnega afekta PANAS (e Positive and Nega-
tive Aect Schedule, Watson, Clark in Tellegen, 1988)
Lestvici PA in NA tvorita skupaj z lestvico SWLS mere subjektivnega emocio-
nalnega blagostanja. Pomembnost in uresničenost (izpolnjenost) vrednot pa smo
merili z:
• Muskovo lestvico vrednot MLV (MLV in MLV-M, Musek, 2000, 30−40) in s
• Schwartzovo lestvico vrednot SVS (SVS, Schwartz in Bilsky, 1987).
Izsledki raziskave
Tabela 5.11 prikazuje korelacije med dvema nizoma spremenljivk. En niz tvorijo
spremenljivke vrednotnega prostora (vrednotne kategorije srednjega, večjega in
največjega obsega MLV, vrednotni tipi in njihove nadrejene kategorije SVS), drugi
niz pa spremenljivke psihičnega blagostanja, zadovoljstvo z življenjem (swls), po-
zitivni afekt (PA) in negativni afekt (NA). Poleg omenjenih treh spremenljivk
psihičnega blagostanja smo uvedli še dodatno kompozitno spremenljivko, ki daje
skupno mero psihičnega blagostanja. To je bilo narejeno tako, da smo iz treh kom-
ponent psihičnega blagostanja oziroma subjektivnega emocionalnega blagostanja,
zadovoljstva z življenjem (merjen s SWLS), pozitivnega afekta (PA) in negativnega
afekta (NA) (oboje merjeno s PANAS lestvico) izračunali skupno mero psihičnega
blagostanja (BLAGOR) po preprosti formuli, ki predstavlja seštevek z-vrednosti
zadovoljstva z življenjem in z-vrednosti pozitivnega afekta minus z-vrednosti ne-
gativnega afekta (zSWlS + zPA - zNA).
Tabela 5.11: Korelacije spremenljivk psihičnega blagostanja z vrednotnimi usmeritva-
mi (stolpci 2 do 5) in uresničenostjo vrednot (stolpci 6 do 9).
swls pa na blagor swls pa na blagor
čutne vrednote
,117 ,078 -,008 ,100 ,371** ,173* -,238** ,385**
varnostne vrednote
-,056 -,084 ,083 -,110 ,288** ,143 -,277** ,349**
statusne vrednote
-,035 -,028 ,145* -,103 ,225** ,051 -,181* ,225**
patriotske vrednote
,013 -,106 ,063 -,077 ,135 -,044 -,150* ,119
demokratične vrednote
-,057 ,039 ,062 -,039 ,079 ,034 ,161* -,024
socialne vrednote
,024 -,085 ,116 -,087 ,282** ,183* -,018 ,238**
tradicionalne vrednote
-,174* -,087 ,060 -,158* ,002 ,013 ,051 -,018
kulturne vrednote
-,005 ,118 ,114 -,001 ,216** ,212** -,023 ,222**
spoznavne vrednote
-,078 ,102 ,104 -,039 ,138 ,189** -,083 ,202**
aktualizacijske vrednote
-,032 ,068 ,118 -,041 ,248** ,273** -,043 ,277**
verske vrednote
-,132 -,065 ,202** -,196** -,061 -,079 ,082 -,109

106
swls pa na blagor swls pa na blagor
hedonske vrednote
,062 ,061 ,059 ,032 ,426** ,209** -,258** ,440**
potenčne vrednote
,003 -,091 ,116 -,100 ,208** -,003 -,204** ,201**
moralne vrednote
-,099 -,068 ,137 -,150* , 111 ,048 ,082 ,038
izpolnitvene vrednote
-,027 ,143* ,152* -,018 ,231** ,296** -,028 ,273**
dionizične vrednote
,028 ,034 ,087 -,012 ,378** ,155* -,222** ,372**
apolonske vrednote
-,126 -,060 ,111 -,146* ,131 ,075 ,094 ,055
samousmerjenost
,109 ,285** ,021 ,184* ,228** ,276** -,210** ,352**
stimulacija
,117 ,216** -,043 ,185* ,228** ,161* -,239** ,309**
hedonizem
,013 ,094 -,015 ,060 ,342** ,132 -,288** ,376**
dosežki
,043 ,197** ,039 ,099 ,166* ,194** -,172* ,262**
moč
,047 ,042 ,018 ,034 ,140 ,026 -,218** ,190**
varnost
-,047 ,011 ,107 -,070 ,060 ,042 -,144* ,121
tradicija
,083 -,038 -,008 ,026 ,016 -,065 -,147* ,048
konformizem
-,076 -,106 ,097 -,137 ,025 -,075 -,087 ,019
benevolentnost
-,114 -,019 ,014 -,072 ,050 -,006 -,151* ,096
univerzalizem
-,035 ,104 ,053 ,008 ,087 ,044 -,121 ,124
odprtost za izkušnje
,101 ,249** -,022 ,184* ,317** ,214** -,294** ,407**
konservativnost
-,018 -,050 ,083 -,074 ,040 -,044 -,158* ,076
samopoudarjanje
,045 ,136 ,016 ,082 ,289** ,146* -,304** ,365**
samotranscendiranje
-,088 ,051 ,040 -,038 ,081 ,019 -,159* ,128
Prvi štirje stolpci (2 do 5) korelacijskih koecientov v Tabeli 5.11 pomenijo korela-
cije ocenjene pomembnosti vrednotnih kategorij z merami psihičnega blagostanja,
naslednji štirje stolpci (6 do 9) pa se nanašajo na korelacije ocenjene izpolnjenosti
vrednotnih kategorij z merami psihičnega blagostanja. Že na pogled vidimo, da so
korelacije psihičnega blagostanja z izpolnjenostjo vrednot bistveno višje kot ko-
relacije s pomembnostjo vrednot. Medtem ko na področju pomembnosti vrednot
prevladujejo nesignikantne korelacije s psihičnim blagostanjem, prevladujejo na
področju izpolnjenosti vrednot signikantne korelacije. Med vrednotnimi kate-
gorijami srednjega obsega korelirajo pomembno z merami psihičnega blagostanja
statusne vrednote (z NA), tradicionalne vrednote (negativno s SWLS in BLAGOR)
in verske vrednote (z NA in negativno z BLAGOR). Med vrednotnimi kategorija-
mi večjega obsega MLV korelirajo pomembno s psihičnim blagostanjem moralne
vrednote (negativno z BLAGOR) in izpolnitvene vrednote (tako s PA kot z NA).
Med vrednotnimi velekategorijami korelirajo apolonske vrednote nizko, a že signi-
kantno negativno z BLAGOR. Od vrednotnih tipov SVS najdemo pomembne
korelacije s psihičnim blagostanjem pri samousmerjenosti in stimulaciji (oboje s

107
PA in BLAGOR) in dosežkih (PA), medtem ko med nadrednimi kategorijami
SVS korelira s psihičnim blagostanjem le odprtost za izkušnje (PA in BLAGOR).
Kot rečeno, je bistveno več pomembnih in višjih korelacij pri izpolnjenosti vre-
dnotnih kategorij. Najbolj korelira s psihičnim blagostanjem izpolnjenost čutnih,
varnostnih in aktualizacijskih vrednot, v pomembni meri pa tudi izpolnjenost
statusnih, socialnih, kulturnih in spoznavnih vrednot. Na ravni kategorij večjega
korelira s psihičnim blagostanjem predvsem izpolnjenost hedonskih in izpolnitve-
nih vrednot, v manjši meri pa tudi izpolnjenost potenčnih vrednot. Med obema
velekategorijama pomembno korelira s psihičnim blagostanjem izpolnjenost dio-
nizičnih vrednot. Pri vrednotnih tipih SVS pomembno korelira s psihičnim bla-
gostanjem izpolnjenost hedonizma, samousmerjenosti, stimulacije in dosežkov, v
manjši meri pa najdemo pomembne korelacije tudi pri izpolnjenosti moči, varnosti,
tradicije in benevolentnosti. Kar zadeva nadredne kategorije SVS, korelira s psi-
hičnim blagostanjem predvsem izpolnjenost odprtosti za izkušnje in samopoudar-
janja, medtem ko izpolnjenost konservativnosti in samotranscendiranja nizko, a
signikantno negativno korelira z NA.
Iz navedenega lahko očitno zaključimo, da se do neke mere že tudi sama vrednotna
orientacija povezuje s psihičnim blagostanjem. Več psihičnega zdravja lahko v pov-
prečju pričakujemo pri osebah, ki bolj cenijo odprtost za izkušnje, samousmerjanje
in stimulacijo (npr. svobodo, kreativnost, neodvisnost, razburljivo življenje). Precej
bolj pa se s psihičnim zdravjem povezuje izpolnjenost vrednot.
Naši izsledki so torej v soglasju s telično teorijo psihičnega blagostanja, kolikor
poudarja vlogo izpolnjenosti ciljev, idealov in vrednot. Povsem potrjujejo pričako-
vanja, da bomo tem bolj zadovoljni z življenjem in pozitivno emocionalno narav-
nani, čim bolj bodo izpolnjene naše vrednote. Vendar to velja še zlasti za hedonske,
izpolnitvene in potenčne vrednote oziroma vrednote odprtosti za izkušnje in samo-
poudarjanja. Rezultati torej tudi zelo jasno kažejo, da imajo svoj empirični temelj
tudi hedonske teorije psihičnega blagostanja, saj k dobremu počutju in zadovoljstvu
z življenjem veliko prispeva prav izpolnjenost dionizičnih, predvsem hedonskih
idealov. Vsekakor pa moramo zavrniti izključujočo hedonistično razlago psihič-
nega blagostanja, očitno je namreč, da ima pri psihičnem blagostanju pomembno
vlogo tudi uresničevanje nehedonskih idealov, npr. izpolnjevanje izpolnitvenih, pa
tudi potenčnih in socialnih vrednot.
Vpogled v povezave med vrednotami in psihičnim blagostanjem lahko pridobi-
mo tudi na podlagi strukturnih analiz njihovega skupnega prostora. Zato smo
opravili faktorsko in kanonično analizo tega prostora, ki smo ga denirali s

108
spremenljivkami vrednot in psihičnega blagostanja. V analizo smo kot manifestne
spremenljivke vključili vrednotne kategorije srednjega obsega MLV in vrednotne
tipe SVS, njihovo izpolnjenost, in tri izvorne spremenljivke psihičnega blagostanja,
zadovoljstvo z življenjem (SWLS), pozitivni afekt (PA) in negativni afekt (NA).
Ker struktura skupnega prostora vseh teh spremenljivk nikakor ni vnaprej jasna,
smo se seveda odločili za eksploratorno in ne konrmatorno uporabo multivaria-
tnih analiz.
Tabela 5.12: Nasičenja spremenljivk vrednot in psihičnega blagostanja s skupnimi fak-
torskimi dimenzijami.
faktorji
vrednote
1 2 3 4 5 6
varnostne vrednote
,809 ,148 ,303
demokratične vrednote
,780 ,190 ,273
socialne vrednote
,768 ,149 ,297 -,152
aktualizacijske vrednote
,752 ,316 ,221 ,183
čutne vrednote
,744 ,274 ,182 ,393 ,203
kulturne vrednote
,720 ,328 -,108 ,314
iz_benevolentnost*
,839 ,137 ,139 ,129
iz_konformizem
,761 ,126 ,245
iz_varnost
,697 ,221 ,190
iz_univerzalizem
,126 ,675 ,441 ,192
iz_tradicija
,138 ,673 ,157 ,159
iz_samousmerjenost
-,102 ,667 ,413 -,312 ,299 ,514
iz_dosežki
-,153 ,650 ,468 ,134 ,461
iz_kulturne vrednote
,329 ,660 -,134 ,386
iz_patriotske vrednote
,314 ,259 ,597 ,354
iz_aktualizacijske
vrednote
,126 ,586 -,246 ,236
iz_spoznavne vrednote
,232 ,226 ,565 ,214 ,144
iz_moč
-,125 ,422 ,560 ,105 ,134
konformizem
,271 ,195 ,789 -,171
tradicija
,266 ,213 ,687 -,204
varnost
,306 ,607
patriotske vrednote
,562 ,347 ,598 -,103 -,137
benevolentnost
,142 ,309 -,143 ,577 -,214 ,228
statusne vrednote
,494 -,179 ,360 ,562
iz_čutne vrednote
,197 ,152 ,482 -,127 ,753 ,105

109
faktorji
iz_hedonizem
,495 ,278 ,670 ,259
hedonizem
-,113 ,295 ,596 ,200
verske vrednote
,356 ,423 -,553
iz_verske vrednote
,233 ,149 ,241 ,228 -,503
iz_socialne vrednote
,257 ,382 ,487 -,102
iz_stimulacija
-,132 ,459 ,424 ,463 ,345
samousmerjenost
,190 ,116 ,152 ,807
dosežki
,149 ,414 ,623
univerzalizem
,328 ,168 ,139 ,217 -,137 ,609
stimulacija
,206 ,198 ,502 ,579
swls
,114 ,396 -,131 ,395
pa
,221 -,156 ,183 ,482
na
,182 -,278 -,197 ,138 -,297
* Z začetnico iz_ so označene kategorije uresničenih vrednot.
Faktorska analiza je zajela 45 manifestnih spremenljivk. Kriteriji faktorizacije so
nakazali ustreznost faktorske analize (Bartlettov test sferičnosti je pomemben na
ravni 0,0001; Kaiser Meyer Olkinov koecient znaša 0,758; ustrezni so tudi drugi
kazalci, ki jih zaradi preobširnosti tu ni mogoče prikazati). Po Cattellovem testu
drobirja (scree test) smo se odločili za ekstrakcijo šestih faktorjev, ki skupaj poja-
snjujejo 54,85 odstotka variance v izvorni korelacijski matriki. Faktorje smo rotirali
po metodi Promax. Tabela 5.12 prikazuje nasičenja vseh manifestnih spremen-
ljivk s šestimi ekstrahiranimi faktorji. Za nas so pomembni predvsem tisti faktorji,
ki nasičajo v pomembni meri spremenljivke psihičnega zdravja, torej SWLS, PA
in NA. To so predvsem tretji, peti in šesti faktor. Tako vidimo, da se zadovolj-
stvo z življenjem (SWLS) povezuje pri tretjem faktorju z izpolnjenostjo celega
niza vrednot, bistveno manj pa z vrednotami samimi, medtem ko se pri petem
faktorju povezuje še posebej z izpolnjenostjo hedonskih vrednot. S petim fak-
torjem tudi jasno negativno korelira negativni afekt (NA), medtem ko pozitivni
afekt korelira z obema pozitivno, čeprav nizko. Pozitivni afekt se v okviru šestega
faktorja povezuje tudi z vrednotnimi kategorijami samousmerjenost, dosežkov,
univerzalizma in stimulacije, pa tudi z izpolnjenostjo samousmerjenosti, dosežkov
in kulturnih vrednot. Negativni afekt je v jasni negativni korelaciji tudi z drugim
ekstrahiranim faktorjem, ki veliko bolj nasiča kategorije izpolnjenosti vrednost kot
vrednotne kategorije same. Nobena izmed mer psihičnega blagostanja ni v tesnejši
zvezi s prvim ali četrtim faktorjem, ki nasičata vrednotne kategorije MLV (prvi) in
vrednotne kategorije SVS (četrti).

110
Rezultati faktorske analize se torej ujemajo s prej obravnavanimi izsledki analize
korelacij. Mere psihičnega blagostanja se povezujejo tako s kategorijami vrednot,
ocenjenih glede na pomembnost, a v bistveno večji meri se povezujejo z izpol-
njenostjo vrednotnih kategorij. Pri tem je ključnega pomena zlasti izpolnjenost
hedonskih, izpolnitvenih in statusnih (potenčnih) vrednot. Zanimivo je, da se je
tudi pri strukturnih analizah pokazalo, da verska orientacija in izpolnjenost verskih
vrednot prej negativno kot pozitivno korelirata s psihičnim blagostanjem. To je
namreč nekoliko v nasprotju s pogosto navajanim podatkom, da vernost nizko,
vendar pozitivno korelira s psihičnim blagostanjem (Pavot in Diener, 1993a, b;
Wilson, 1967) in je morda posledica specičnih značilnosti vzorca.
Faktorska analiza skupnega prostora vrednotnih spremenljivk in spremenljivk psi-
hičnega blagostanja morda ne izloči dovolj jasno latentnih dimenzij v vmesnem
prostoru, torej latentnih skupnih imenovalcev korelacij med vrednotami in psihičnim
blagostanjem, izvzetih iz konteksta številnih korelacij med vrednotami samimi in
spremenljivkami psihičnega blagostanja samimi. Zato smo se lotili kanonične analize,
s katero lahko raziskujemo korelacijske odnose med dvema nizoma spremenljivk. V
terminologiji kanonične analize tretiramo spremenljivke psihičnega blagostanja kot
niz odvisnih spremenljivk (kriterijske spremenljivke), spremenljivke vrednot pa kot
niz neodvisnih spremenljivk (prediktorske spremenljivke). Namen kanonične analize
je odkriti takšne latentne spremenljivke (variate) enega niza spremenljivk, ki maksi-
malno korelirajo z ustreznimi latentnimi spremenljivkami (variatami) drugega niza.
V tem pogledu je kanonična analiza primerljiva z regresijsko analizo, le da lahko
raziskujemo vpliv in napovedno moč prediktorskega niza spremenljivk na cel niz
kriterijskih spremenljivk in ne le na eno, kot pri običajni linearni regresiji.
Kanonična analiza obeh nizov je izločila dve signikantni latentni dimenziji ali ka-
nonični funkciji (»korena«). Tudi multivariatni testi, ki upoštevajo vse kanonične
funkcije skupaj, so izkazali visoko stopnjo signikantnosti. Obe signikantni latentni
dimenziji pojasnjujeta 75,70 odstotkov celotne variance kanoničnega prostora (tj.
variance med obema nizoma), od tega prva 43,73 odstotkov, druga pa 31,97 od-
stotkov. Tretja kanonična funkcija pojasni še dodatnih 24,30 odstotkov variance ka-
noničnega prostora, ker pa ta funkcija ni signikantna, ji ne bomo posvečali veliko
pozornosti. Kanonične korelacije kanoničnih korenov znašajo po vrsti 0,633, 0,573
in 0,520, kar pomeni, po istem vrstnem redu, 0,400, 0,328 in 0,271 odstotkov skupne
variance med variatami enega in drugega niza pri vsaki kanonični funkciji. Tri ka-
nonične variate neodvisnih spremenljivk pojasnijo kar 35,103 odstotkov variance
odvisnih spremenljivk, kar je mera redundantnosti kriterijskih dimenzij, medtem kot
tri variate odvisnih spremenljivk pojasnijo le 4,8903 odstotka variance neodvisnih

111
spremenljivk (redundantnost prediktorskih dimenzij), kar pa je spričo velikega števila
prediktorskih spremenljivk razumljivo. Vsekakor je pojasnjevalni delež vrednot pri
varianci psihičnega blagostanja kar zajeten.
Tabela 5.13: Korelacije (nasičenja) dveh nizov spremenljivk s kanoničnimi variatami.
kanonične variate
1 2 3
odvisne (niz 1)
zadovoljstvo z življenjem -,871 ,292 ,396
pozitivni afekt -,474 -,867 ,151
negativni afekt ,666 -,368 ,649
neodvisne (niz 2)
statusne vrednote ,182 -,011 ,246
socialne vrednote ,136 ,161 ,282
tradicionalne vrednote ,263 -,012 -,159
kulturne vrednote ,029 -,223 ,172
spoznavne vrednote ,111 -,243 ,057
verske vrednote ,310 -,007 ,188
samousmerjenost -,272 -,434 ,121
stimulacija -,277 -,286 ,065
dosežki -,137 -,329 ,074
univerzalizem ,004 -,257 ,004
iz_čutne vrednote -,636 ,035 ,098
iz_varnostne vrednote -,574 ,014 -,113
iz_statusne vrednote -,367 ,118 ,004
iz_demokratične vrednote ,021 -,019 ,450
iz_socialne vrednote -,400 -,084 ,386
iz_kulturne vrednote -,336 -,193 ,262
iz_spoznavne vrednote -,307 -,218 ,008
iz_aktualizacijske vrednote -,439 -,255 ,256
iz_samousmerjenost -,543 -,265 -,116
iz_stimulacija -,483 -,068 -,143
iz_hedonizem -,596 ,104 -,038
iz_dosežki -,405 -,174 -,121
iz_moč -,302 ,100 -,205
iz_tradicija -,087 ,158 -,245
iz_benevolentnost -,163 ,076 -,212

112
Tabela 5.13 prikazuje nasičenja spremenljivk s kanoničnimi variatami obeh nizov.
Rezultati so prikazani samo pri tistih spremenljivkah, kjer se pojavljajo znatnejše vre-
dnosti nasičenj (nad 0,2). Jasno je razvidno, da so vrednotne kategorije najmočneje
povezane s psihičnim blagostanjem vzdolž prve variate obeh nizov: visoka negativna
nasičenja pomenijo povezanost z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom,
visoka pozitivna nasičenja pa pomenijo povezanost z negativnim afektom. Očitno
je pozitivni pol psihičnega blagostanja (zadovoljstvo z življenjem, visok pozitivni
in nizek negativni afekt) v močni povezavi z izpolnjenostjo vrednot, zlasti čutnih,
varnostnih, aktualizacijskih, statusnih in kulturnih v okviru MLV, ter vrednot hedo-
nizma, samousmerjenosti, stimulacije in dosežkov v okviru SVS. Drugi variati obeh
nizov sta psihološko zanimivi zato, ker nekako razstavljata vsaksebi dve komponenti
psihičnega blagostanja, pozitivni afekt in zadovoljstvo z življenjem. Na eni strani
tako ponovno dokazujeta, da ima znotraj psihičnega blagostanja pozitivni afekt še
neko dodatno vsebino, ta se namreč kaže v povezavi z vrednotno orientacijo k sa-
mousmerjenosti, dosežkom, stimulaciji in izpolnitvenim (kulturnim in spoznavnim)
vrednotam. Podobno ima tudi kognitivni vidik psihičnega blagostanja (zadovolj-
stvo z življenjem) še dodatno komponento poleg temeljne, ki je močno zajeta v prvi
variati. Ta se kaže v povezavi s patriotizmom, socialnimi vrednotami in tradicijo, ter
v povezavi z izpolnjevanjem patriotizma, konformizma in tradicije.
Naj torej malce rezimiramo: kanonična faktorska analiza dobro razkriva kompozi-
cijo odnosa med vrednotami in psihičnim blagostanjem. Levji delež vpliva vrednot
na psihično blagostanje posreduje izpolnjenost vrednot, zlasti hedonskih (čutnih in
varnostnih), izpolnitvenih, potenčnih in socialnih. Še opazno pa vpliva na psihično
blagostanje tudi usmerjenost k vrednotam samousmerjenosti, stimulacije dosežkov
in k izpolnitvenim (kulturnim in spoznavnim) vrednotam. In končno prispevajo
nekaj k zadovoljstvu z življenjem še usmerjenost k patriotizmu in tradiciji, izpol-
njenosti teh vrednot ter izpolnjenost konformizma.
Iz dosedanjih rezultatov lahko zanesljivo sklepamo na signikantno povezanost
vrednot in psihičnega blagostanja: to velja tako za vrednotne orientacije same in še
bolj za izpolnjenost vrednot. Zato je razumljiva domneva, da temelji ta povezanost
na pravih vzročnih odnosih. S pomočjo LISREL analize kovariančnih struktur smo
preskusili več vzročnih modelov, ki predpostavljajo vpliv pomembnosti in izpolnje-
nosti vrednot na psihično blagostanje. Slika 5.3 prikazuje model, ki se je izkazal kot
eden najboljših glede na stopnjo ustreznosti. Statistični kriteriji nakazujejo visoko
ustreznost modela (hi kvadrat = 14,30 ob 17 stopnjah svobode; P = 0,646; RMSEA
= 0,000). Model vsebuje tri latentne spremenljivke, vrednotne orientacije (vred) in
izpolnjenost vrednot (izpvred) kot neodvisni oziroma eksogeni spremenljivki in

113
psihično blagostanje (blagost) kot odvisno oziroma endogeno (kriterijsko) spre-
menljivko. Psihično blagostanje je denirano z manifestnimi spremenljivkami zado-
voljstva z življenjem (SWLS), pozitivnega afekta (PA) in negativnega afekta (NA).
Vrednotne orientacije so indicirane s tremi faktorskimi skori vrednotnih katego-
rij, z vrednotami harmonije (HARMON), konservacije (KONSERV) in potence
(POTENCA). Izpolnjenost vrednot pa je indicirana s faktorskimi skori treh katego-
rij izpolnjenosti vrednot, izpolnjenosti hedonskih vrednot (HED_ID), vrednot dose-
ganja (DOSEG_ID) in vrednot potence (POTEN_ID). Model kaže na pomemben
vpliv vrednotnih usmeritev in izpolnjenosti vrednot na psihično blagostanje. Pri tem
je očitno vpliv izpolnjenosti vrednot bistveno močnejši od vpliva samih vrednotnih
usmeritev. Model tudi potrjuje, da ima med kategorijami izpolnjenosti vrednot, ki
vplivajo na psihično blagostanje, največji pomen izpolnjenost hedonskih vrednot. To
se docela ujema z ugotovitvami prejšnjih analiz. Lahko torej ostanemo pri trditvi, da
temelji odnos med vrednotami in izpolnjenostjo vrednot na eni strani ter psihičnim
blagostanjem na drugi strani na vzročnih povezavah.
HED_ID0.09
DOSEG_ID0.70
POTEN_ID0.66
HARMON0.66
KONSERV0.80
POTENCA0.67
vred
izpvred
blagost
SWLS 0.56
PA 0.89
NA 0.59
Chi-Square=14.30, df=17, P-value=0.64557, RMSEA=0.000
0.67
0.33
-0.64
0.95
0.55
0.50
0.22
0.58
0.42
-0.24
0.57
-0.21
0.63
0.29
-0.14
0.20
0.09
Slika 5.14: Model vpliva vrednotnih usmeritev (vred) in izpolnjenosti vrednot (izpvred)
na psihično blagostanje (blagost). Vsaka od navedenih latentnih spremenljivk v mode-
lu je izvorno denirana s tremi manifestnimi spremenljivkami. Vrednotne usmeritve so
denirane s kategorijami vrednot harmonije (HARMON), konservacije (KONSERV)
in potence (POTENCA). Izpolnjenost vrednot je denirana s kategorijami izpolnjeno-
sti hedonskih vrednot (HED_ID), vrednot doseganja (DOSEG_ID) in vrednot potence
(POTEN_ID). Na sliki je prikazan končni model, ki dobro ustreza kriterijem veljavnosti
in kaže na pomemben vpliv vrednotnih usmeritev in izpolnjenosti vrednot na psihično
blagostanje. Pri tem je vpliv izpolnjenosti vrednot bistveno močnejši.

114
Pri vseh dosedanjih analizah se je že izkazalo, da sta tako pomembnost kot izpol-
njenost vrednot povezana s psihičnim blagostanjem, pri čemer je stopnja poveza-
nosti psihičnega blagostanja z izpolnjenostjo vrednot bistveno močnejša. Kanonič-
na faktorska analiza je tudi pokazala, da lahko na podlagi informacije o izpolnje-
nosti in pomembnosti vrednot pojasnimo okrog 35 odstotkov variance psihičnega
blagostanja. Univariatni testi te analize so dalje pokazali pomembno multliplo ko-
relacijo vseh treh komponent psihičnega blagostanja z vrednotami. Ta je približno
enaka pri vseh: za zadovoljstvo z življenjem (SWLS) znaša prilagojeni kvadratni
R 0,188, za pozitivni afekt (PA) 0,147 in za negativni afekt (NA) 0,138, prav to
pa so tudi vrednosti skupne variance vsake izmed komponent psihičnega zdravja z
vrednotnimi prediktorji.
Ker smo želeli še dodatno razjasniti vprašanje, v kolikšni meri lahko na podlagi
ocene pomembnosti vrednot in na podlagi ocene izpolnjenosti vrednot napovedu-
jemo psihično blagostanje, smo opravili tudi ustrezne regresijske analize z uporabo
linearnega modela regresije. Opravljenih je bilo več regresijskih analiz in sicer
tako za napovedno moč ocene pomembnosti vrednot, kot tudi za napovedno moč
ocene izpolnjenosti vrednot. Tako spremenljivke pomembnosti kot spremenljivke
izpolnjenosti vrednot so pomembni prediktorji psihičnega blagostanja in zdravja.
Vendar je napovedna moč izpolnjenosti vrednot pri vseh prediktorskih nizih višja
od napovedne moči pomembnosti vrednot. Pri prvih je multipla korelacija s psi-
hičnim blagostanjem 0,614, pri drugih pa 0,485. Razumljivo je, da so posamezne
vrednote zaradi njihovega velikega števila vzeto skupaj boljši prediktor kot kate-
gorije večjega obsega. Vendar seveda ni smiselno uporabljati prevelikega števila
spremenljivk v regresijskih enačbah. Optimalni model regresije, ki upošteva iz-
polnjenost samo pet posameznih vrednot SVS (samospoštovanje, notranja har-
monija, pripravljenost pomagati, čistost, družinska varnost) pojasni npr. več kot 36
odstotkov variance psihičnega blagostanja. Podobno pojasni sedem kategorij iz-
polnjenosti vrednot srednjega obsega MLV blizu 35 odstotkov te variance. Vendar
nam le štiri iz skupnega fonda izpolnjenosti kategorij srednjega obsega MLV in
vrednotnih tipov SVS (čutne vrednote, samousmerjenost, varnostne vrednote,
varnost) pojasnijo tudi kar okroglih 24 odstotkov variance psihičnega blagostanja.
Naši izsledki so tako potrdili pričakovanja, da se psihično blagostanje povezuje z
vrednotami. Že vrednotne orientacije, temelječe na oceni pomembnosti vrednot,
so povezane s psihičnim blagostanjem in njegovimi komponentami. Vendar se s
psihičnim blagostanjem bistveno bolj povezuje izpolnjevanje oziroma uresničeva-
nje vrednot. S pomočjo informacij o izpolnjenosti in pomembnosti vrednot lahko
v substancialni meri napovedujemo psihično blagostanje. Še več, zdi se, da lahko

115
upravičeno predpostavljamo vzročne odnose, torej neposredne vplive izpolnjeno-
sti in pomembnosti vrednot na psihično blagostanje. Tudi v tem primeru velja, da
je vpliv izpolnjenosti vrednot pomembnejši od vpliva samih vrednotnih orientacij.
Zanimivo pa je, da izsledki naše raziskave govore v prid obema pomembnima te-
orijama psihičnega blagostanja, hedonistični teoriji in telični teoriji (Diener, 1984;
Emmons, 1996; Ryan in sod., 1996). Seveda pa to velja le v primeru, če ju inter-
pretiramo v blažji, integrativni in ne v izključevalni obliki. Prva teorija povezuje
psihično blagostanje z zadovoljevanjem bazičnih (zioloških) potreb, druga pa
predpostavlja, da je psihično blagostanje povezano z uresničevanjem in zadovo-
ljevanjem ciljev, idealov in potreb. Na eni strani kažejo izsledki naše raziskave, da
je uresničevanje hedonskih vrednot (zlasti čutnih in varnostnih) najpomembnejši
korelat in prediktor psihičnega blagostanja v celotnem univerzumu vrednot. To
se do neke mere ujema s pričakovanji hedonistične teorije psihičnega blagosta-
nja, vendar moramo hkrati opozoriti, da hedonske vrednote niso povsem iden-
tične z bazičnimi potrebami. Med uresničenostjo hedonskih vrednot in zadovo-
ljevanjem bazičnih potreb ne moremo postaviti absolutnega enačaja, nedvomno
pa se hedonske vrednote bolj kot katerakoli druga kategorija vrednot nanašajo na
zadovoljevanje bazičnih potreb. Na drugi strani kažejo naši izsledki, da na psihično
blagostanje pomembno vpliva tudi izpolnjevanje drugih vrednot, zlasti izpolnitve-
nih (kulturne vrednote, vrednote samousmerjanja), pa tudi socialnih in družinskih
(družinska sreča) in nekaterih potenčnih (dosežki). V integralni obliki bi lahko
obe teoriji aplicirali na področje vrednot s zaključkom, da je psihično blagostanje
odvisno tako od uresničevanja hedonskih, kot tudi nehedonskih vrednot (zlasti
izpolnitvenih, socialnih in potenčnih).

II.
Empirični del

119
6 Problemi in hipoteze
Osebnost, vrednote in psihično blagostanje so tri kompleksna področja psiholo-
škega raziskovanja. Vsa tri so izjemno pomembna. Malo je stvari, ki bi se tako
laikom kot strokovnjakom zdele tako pomembne. Z znanstvenega vidika ima
zato raziskovanje odnosov in povezav med temi tremi področji veliko prioriteto.
Povsem razumljivo je, da je bilo že doslej veliko takšnega raziskovanja. Vendar
je znanstveni napredek opazen tudi pri analizi narave in strukturiranosti vsakega
izmed treh omenjenih področij ali domen. Nove izsledke teh analiz je zato treba
vedno znova upoštevati tudi pri raziskovanju odnosov med tremi domenami, če
hočemo te odnose dobro razumeti. In prav takšno poglobljeno in dopolnjeno raz-
iskovanje odnosov med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem je cilj
našega tokratnega raziskovanja.
6.1 Namen in problem raziskave
Glavni namen našega raziskovanja je pojasniti odnose in povezave med tremi
velikimi psihološko pomembnimi domenami: osebnostjo, vrednotami in psi-
hičnim blagostanjem. Temeljni problem raziskovanja lahko torej formuliramo
z vprašanjem, ali obstajajo sistemski, esencialni odnosi in povezave med spre-
menljivkami in dimenzijami omenjenih treh domen. Kot je razvidno iz obrav-
nave v prvem, teoretskem delu te monograje, so bili odnosi med osebnostjo,
vrednotami in psihičnim blagostanjem predmet številnih raziskav v svetu in še
posebej tudi naših raziskav. Vendar doslej v teh raziskavah še niso bili upoštevani
izsledki najnovejših strukturnih analiz vseh pomembnih dimenzij, ki se pojavlja-
jo na omenjenih treh področjih, na področju osebnosti, vrednot in psihičnega
blagostanja. Namen tukaj začrtanega sklopa raziskovanja pa je prav preverjanje
odnosov in povezav med tremi področji, ki je obogaten z izsledki novih struk-
turnih analiz.
Načrtujemo torej raziskovanje, ki bo skušalo odgovoriti na naslednja vprašanja:
• kakšna je dimenzionalna struktura osebnosti (katere so najpomembnejše di-
menzije osebnosti in kako so hierarhično strukturirane),
• kakšna je dimenzionalna struktura vrednot (katere so najpomembnejše dimen-
zije vrednot in kako so hierarhično strukturirane),
• kakšna je dimenzionalna struktur a psihičnega blagostanja (katere so najpomemb-
nejše dimenzije psihičnega blagostanja in kako so hierarhično strukturirane),
• kako se temeljne in nadredne dimenzije osebnosti, vrednot in psihičnega blago-
stanja povezujejo med seboj in

120
• katere dimenzije osebnosti in vrednot v največji meri pojasnjujejo in napovedu-
jejo naše psihično blagostanje.
6.2 Raziskovalne hipoteze
Jasno je torej, da v prvi vrsti pričakujemo izsledke, ki naj bi potrdili hipotetične
strukturne modele na treh področjih našega raziskovanja: dimenzionalno struk-
turo osebnosti (torej potrditev temeljnih dimenzij osebnosti, zlasti petih velikih in
seveda tudi potrditev nadrednih faktorjev osebnosti, torej stabilnosti in plastičnosti
in nazadnje potrditev generalnega faktorja osebnosti), dimenzionalno strukturo
vrednot (vrednotne dimenzije srednjega, večjega in največjega obsega, eventualno
tudi generalni faktor vrednot) in dimenzionalno strukturo psihičnega blagostanja
(temeljne in nadredne dimenzije psihičnega blagostanja). Nato pa lahko hipotetič-
no pričakujemo esencialne in signikantne povezave tudi med dimenzijami vseh
treh področnih sklopov. Pri tem naj bi bile najmočnejše povezave med osebnostni-
mi dimenzijami in dimenzijami psihičnega blagostanja, manj pa bi bile poudarjene
povezave med osebnostjo in vrednotami in vrednotami ter psihičnim blagostanjem.
In še ena pomembna hipoteza bo preverjena v naših raziskavah: upravičeno namreč
domnevamo, da bo psihično blagostanje močneje povezano s spremenljivkami, ki
pomenijo izpolnjenost oziroma uresničenost vrednot kot s spremenljivkami, ki
pomenijo oceno pomembnosti vrednot, torej vrednotno orientacijo.
Prve etape raziskave bodo torej namenjene strukturnim analizam vseh treh razi-
skovanih področij: prostora osebnosti, prostora vrednot in prostora psihičnega bla-
gostanja. Upravičeno pričakujemo potrditev dimenzionalne strukture, ki zajema
tako pregledno število temeljnih latentnih dimenzij na vsakem izmed treh področij,
kot tudi nadredne latentne dimenzije, dimenzije višjega reda, prav tako na vsakem
izmed treh področij. Prvi sklop hipotez torej predvideva razčlembo hierarhične
strukture latentnih dimenzij osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja. Pri tem
pa bomo skušali preveriti, ali je dobljena hierarhična struktura latentnih dimenzij
bolje razložljiva s klasičnim hierarhičnim modelom ali pa z bifaktorskim modelom.
To doslej še ni bilo zadovoljivo raziskano.
V naslednji etapi raziskave bomo skušali razčleniti odnos med dimenzijami oseb-
nosti in dimenzijami psihičnega blagostanja. Želeli smo ugotoviti in analizirati
odnose med dvema pomembnima področjema oziroma prostoroma našega doži-
vljanja in obnašanja: osebnostnim prostorom in prostorom psihičnega blagostanja,
ki je, kot vemo, tesno povezano s psihičnim zdravjem. Vsi raziskovalci se strinja-
jo, da se psihično blagostanje povezuje z osebnostnimi dimenzijami in zanimivo
bo natančneje analizirati, kakšne so povezave dimenzij osebnosti (pet velikih in

121
njihovi nadredni faktorji) s temeljnimi in nadrednimi dimenzijami psihičnega bla-
gostanja. Na podlagi številnih dosedanjih raziskav lahko več kot utemeljeno do-
mnevamo, da se bodo dimenzije osebnosti in psihičnega blagostanja, ki jih bomo
odkrili v tej raziskavi, pomembno povezovale med seboj.
Naslednji sklop hipotez raziskave predvideva signikantne odnose med temeljnimi
in nadrednimi dimenzijami osebnosti ter temeljnimi in nadrednimi dimenzija-
mi vrednot. Hipotetično lahko pričakujemo, da te povezave ne bodo prav visoke,
vendar bodo vsaj nekatere od njih substancialne. To velja tako za povezave oseb-
nostnih dimenzij z dimenzijami vrednotnih usmeritev in tudi za povezave osebno-
stnih dimenzij z dimenzijami izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot.
Eden glavnih namenov te raziskave je odgovoriti tudi na vprašanje, ali se vrednotne
usmeritve in njihova izpolnjenost v bistveni meri povezujeta s psihičnim blagosta-
njem. Vsekakor pričakujemo, da se bodo nekatere dimenzije vrednotnih usmeritev
signikantno povezovale s psihičnim blagostanjem in njegovimi dimenzijami. Še
bolj pa pričakujemo, da se bodo s psihičnim blagostanjem povezovale dimenzije
izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot. Vse to naj bi se pokazalo že na ravni
korelacijskih odnosov, pa seveda tudi na ravni bolj kompleksnega in zahtevne-
ga vzročnega modeliranja. Predpostavljamo torej, da bo na psihično blagostanje
vplivala tako pomembnost vrednot kot izpolnjenost vrednot, ob tem pa pričakuje-
mo, da bo vpliv izpolnjenosti vrednot močnejši od same vrednotne orientacije, ki se
kaže v ocenjevanju pomembnosti vrednot. Vse to bi pomenilo, da lahko na podlagi
informacij o vrednotni usmeritvi in izpolnjenosti vrednot pojasnimo pomemben
del variance psihičnega blagostanja in da so te informacije torej pomemben pre-
diktor psihičnega blagostanja. Potrditev vseh teh hipotez bi pomenila vsekakor
nadaljnjo poglobitev in dopolnitev obstoječih teorij psihičnega blagostanja in še
posebej pomembno obogatitev telične teorije psihičnega blagostanja.

123
7 Metoda
7.1 Udeleženci
Raziskovalni podatki so pridobljeni na vzorcu 948 polnoletnih oseb obeh spolov
(752 žensk in 192 moških) v starostnem razponu od 18 do 64 let (povprečna starost
34,72 let in standardni odklon 10,265 let). Čeprav je šlo za priložnostni vzorec, pa
demografske značilnosti vzorca kažejo, da v zajetem starostnem razponu vzorec
ne odstopa znatno od populacije slovenskih šolanih oseb. Bistveno odstopanje pa
je pri spolni sestavi vzorca (glej Tabelo 7.1), kar pomeni, da je treba pri obdelavi
podatkov to razliko upoštevati povsod tam, kjer lahko pričakujemo signikantne
razlike med spoloma. Podatki so bili v okviru vzorca zbrani v letih 2006 do 2008,
pridobivanje podatkov pa je vodila Erika Zabret v sklopu doktorske raziskave, ki
je potekala pod mentorstvom avtorja tega besedila (Zabret, 2012). Tabela 7.1 pri-
kazuje osnovne demografske parametre vzorca in sicer glede na spol, izobrazbo in
stan.
Tabela 7.1: Nekaj osnovnih demografskih značilnosti vzorca udeležencev.
spremenljivke kategorije število odstotek
spol
moški 192 20,3
ženske 752 79,3
brez odgovora 4 0,4
skupaj 948 100
izobrazba
osnovna šola ali manj 25 2,5
srednja šola 509 53,7
višja šola ali več 410 43,2
brez odgovora 5 0,5
stan
samski 106 11,2
v resni zvezi 155 16,4
v izvenzakonski skupnosti 126 13,3
poročen 521 55,0
drugo 39 4,1
brez odgovora 1 0,1

124
7.2 Spremenljivke
V sklopu vzorca so bili s pomočjo ustreznih merskih instrumentov (glej Poglavje
7.3, ki govori o raziskovalnem? aparatu) pridobljeni podatki za zelo veliko število
spremenljivk. Vendar se bomo omejili na spremenljivke, ki neposredno zadevajo
raziskovalno problematiko te raziskave. To pa so poleg zgoraj omenjenih demo-
grafskih spremenljivk predvsem osebnostne dimenzije (pet velikih), kategorije
pomembnosti vrednot, kategorije izpolnjenosti vrednot in dimenzije psihičnega
blagostanja. Lahko jih označimo kot vstopne spremenljivke našega raziskovalnega
modela in jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju. Med potekom njiho-
vega raziskovanja pa so bile seveda pridobljene tudi nove spremenljivke, izraču-
nane na podlagi vstopnih spremenljivk raziskovalnega modela. Med temi novimi
spremenljivkami so posebno pomembne nadredne latentne spremenljivke (npr.
generalni faktorji osebnosti, psihičnega blagostanja in vrednot), ki sodijo tudi med
najpomembnejše izsledke raziskave.
7.2.1 Spremenljivke v raziskovalnem modelu
V vstopnem raziskovalnem modelu je bilo zajetih poleg že omenjenih demograf-
skih spremenljivk (spol, starost, izobrazba, stan) še 36 spremenljivk, ki sodijo na
naslednja štiri področja: temeljne dimenzije osebnosti (pet velikih), pomembnost
vrednotnih kategorij, izpolnjenost vrednotnih kategorij, dimenzije psihičnega
blagostanja.
Tabela 7.2 prikazuje vstopne spremenljivke raziskovalnega modela, njihove kode,
ki bodo uporabljene pri prikazovanju rezultatov in instrumente, s katerimi so bile
merjene. Instrumentarij bo v nadaljevanju še dodatno pojasnjen (glej Poglavje 7.3
o raziskovalnem aparatu).
Tabela 7.2: Kode, spremenljivke in merski instrumenti.
kode spremenljivke merski instrumenti
E ekstravertnost BFI
P prijetnost BFI
V vestnost BFI
N nevroticizem BFI
O odprtost BFI
sens_mr čutne vrednote − pomembnost MLV
secu_mr varnostne vrednote − pomembnost M LV
stat_mr statusne vrednote − pomembnost M LV

125
kode spremenljivke merski instrumenti
patr_mr patriotske vrednote − pomembnost MLV
demo_mr demokratične vrednote − pomembnost M LV
soci_mr socialne vrednote − pomembnost MLV
trad_mr tradicionalne vrednote − pomembnost MLV
cult_mr kulturne vrednote − pomembnost MLV
cogn_mr spoznavne vrednote − pomembnost MLV
actu_mr aktualizacijske vrednote − pomembnost M LV
reli_mr verske vrednote − pomembnost MLV
sens_iz čutne vrednote − izpolnjenost MLV
secu_iz varnostne vrednote − izpolnjenost MLV
stat_iz statusne vrednote − izpolnjenost M LV
patr_iz patriotske vrednote − izpolnjenost MLV
demo_iz demokratične vrednote − izpolnjenost MLV
soci_iz socialne vrednote − izpolnjenost M LV
trad_iz tradicionalne vrednote − izpolnjenost MLV
cult_iz kulturne vrednote − izpolnjenost M LV
cogn_iz spoznavne vrednote − izpolnjenost MLV
actu_iz aktualizacijske vrednote − izpolnjenost MLV
reli_iz verske vrednote − izpolnjenost MLV
PWB_avtonomnost avtonomnost PWBS
PWB_obvlaokolj obvladovanje okolja PWBS
PWB_osrast osebnostna rast PWBS
PWB_smisel smisel življenja PWBS
PWB_sprejemanje sprejemanje samega sebe PWBS
PWB_odnosi kakovost odnosov z drugimi PWBS
PozAf pozitivni afekt SWLS
NegAf negativni afekt SWLS
SWLS zadovoljstvo z življenjem SWLS
7.2.2 Demografski vidiki spremenljivk
Kot je običajno, so bili zbrani številni demografski podatki za udeležence
raziskave, med njimi za spol, starost, izobrazbo in (zakonski) stan. Namen
našega raziskovanje vsekakor ni analiziranje demografskih značilnosti in
razlik pri spremenljivkah v našem raziskovalnem modelu. Razen za spol
(glej Tabelo 7.3) zato tudi ne bom navajal signikantnosti teh razlik, pač
pa si lahko za orientacijo glede demografskih značilnosti vzorca, ogledamo

126
povprečja pri nekaterih od teh značilnosti. Prikazana so za spol (Tabela
7.3), štiri starostne skupine (Tabela 7.4), tri izobrazbene skupine (Tabela
7.5) in pet skupin (zakonskega) stanu (Tabela 7.6).
Tabela 7.3: Razlike med spoloma pri spremenljivkah.
spremenljivke moški ženske F p
E28,61290 29,00136 1,57 0,21
P33,93011 34,95387 9,36 0,002**
V34,65054 35,15875 1,94 0,22
N20,51075 21,59566 5,62 0,02*
O36,26882 35,75712 0,92 0,34
sens_mr 7,650995 7,601315 0,09 0,0,77
secu_mr 8,525305 8,850559 8,45 0,004**
stat_mr 4,833298 4,411141 9,81 0,002**
patr_mr 6,431937 6,085503 3,07 0,08
demo_mr 7,913613 8,202953 4,70 0,03*
soci_mr 8,994764 9,305772 9,96 0,002**
trad_mr 8,353403 8,584094 5,01 0,025*
cult_mr 6,481675 6,462752 0,23 0,63
cogn_mr 8,075916 8,084832 0,04 0,84
actu_mr 8,027923 8,125996 0,42 0,51
reli_mr 5,366492 5,778658 1,90 0,17
sens_iz 6,549053 6,317584 2,69 0,10
secu_iz 7,264561 7,305593 0,28 0,59
stat_iz 4,575263 3,926148 25,34 0,000***
patr_iz 6,097105 5,661007 5,27 0,022*
demo_iz 5,919605 6,124396 2,28 0,13
soci_iz 8,052105 8,102315 0,42 0,51
trad_iz 7,515263 7,700604 3,19 0,07
cult_iz 5,730132 5,584698 1,63 0,20
cogn_iz 6,761842 6,728523 0,00 1,00
actu_iz 6,710526 6,554228 1,31 0,25
reli_iz 4,959474 5,145638 1,18 0,67
PWB_avtonomnost 61,79843 61,04527 0,37 0,54
PWB_obvlaokolj 61,19634 59,91564 2,60 0,11
PWB_osrast 64,40789 64,89026 0,42 2,52
PWB_smisel 66,72632 65,84063 1,20 0,28

127
spremenljivke moški ženske F p
PWB_sprejemanje 66,10209 64,74966 0,99 0,32
PWB_odnosi 69,70157 71,28740 4,17 0,042*
PozAf 35,42188 35,27540 0,04 0,85
NegAf 21,27083 23,41979 9,41 0,002**
SWLS 23,88542 23,45638 0,57 0,45
Tabela 7.4: Povprečja štirih starostnih skupin.
spremenljivke 18−27 let 28−33 let 34−40 let 41−64 let
E29,15385 29,84184 28,70850 28,20243
P34,07692 34,79082 35,35223 34,80162
V32,80342 35,81633 36,42510 35,32389
N22,44444 20,80102 20,61943 21,54656
O36,80342 36,07143 34,58300 36,06883
sens_mr 7,952991 7,768384 7,606320 7,188235
secu_mr 8,871795 8,742424 8,884000 8,645752
stat_mr 4,842308 4,266667 4,379520 4,463059
patr_mr 5,976496 5,684343 6,162400 6,710196
demo_mr 8,417735 8,005051 8,047800 8,108824
soci_mr 9,428419 9,238636 9,289200 9,045098
trad_mr 8,586645 8,411616 8,590100 8,547451
cult_mr 6,606838 6,218434 6,307000 6,676471
cogn_mr 8,271795 7,924242 8,058400 8,050980
actu_mr 8,454416 7,998822 7,980000 7,983399
reli_mr 5,850427 5,409091 5,684000 5,757255
sens_iz 6,838541 6,360202 6,326480 5,981961
secu_iz 7,556509 7,237374 7,424000 6,985359
stat_iz 4,101545 3,918081 4,132400 4,034824
patr_iz 5,693133 5,295455 5,716400 6,185490
demo_iz 6,174356 5,969318 6,317000 5,874902
soci_iz 8,069957 8,203788 8,247300 7,896667
trad_iz 7,601073 7,576263 7,789200 7,678039
cult_iz 5,711373 5,329040 5,543300 5,798431
cogn_iz 6,817597 6,497475 6,901000 6,689216
actu_iz 6,654506 6,500337 6,647600 6,530196
reli_iz 5,442918 4,783333 5,032400 5,111373

128
spremenljivke 18−27 let 28−33 let 34−40 let 41−64 let
PWB_avtonomnost 60,47309 61,77273 60,97959 61,60784
PWB_obvlaokolj 58,45067 62,06599 60,66260 59,88039
PWB_osrast 66,22321 66,87121 63,36735 63,26087
PWB_smisel 66,08520 68,75253 65,99798 63,92520
PWB_sprejemanje 64,89732 66,85969 65,07287 63,83203
PWB_odnosi 72,25346 72,48995 71,36270 68,36024
PozAf 34,85345 36,50000 35,27778 34,78210
NegAf 25,59483 21,68500 21,82937 22,77432
SWLS 23,59914 24,01500 23,87550 22,92996
Tabela 7.5: Povprečja skupin glede na izobrazbo.
spremenljivke osnovna šola srednja šola višja šola ali več
E29,52174 28,89738 28,92020
P34,78261 34,76861 34,75561
V37,78261 34,39437 35,73566
N21,56522 21,60966 21,10474
O34,04348 35,50905 36,41397
sens_mr 7,050000 7,759249 7,485778
secu_mr 8,541667 8,823452 8,768724
stat_mr 4,658333 4,710949 4,222519
patr_mr 7,270833 6,234387 6,015062
demo_mr 7,989583 8,280534 8,016049
soci_mr 8,895833 9,280731 9,246296
trad_mr 8,250000 8,559387 8,545309
cult_mr 5,354167 6,559783 6,425926
cogn_mr 8,000000 8,190909 7,974321
actu_mr 7,777778 8,180040 8,041399
reli_mr 7,041667 5,621344 5,727654
sens_iz 5,825000 6,437624 6,315852
secu_iz 7, 111111 7,302310 7,312593
stat_iz 3,850000 4,056119 4,074420
patr_iz 6,854167 5,817030 5,613086
demo_iz 6,583333 6,197970 5,944877
soci_iz 7,958333 8,075594 8,149877

129
spremenljivke osnovna šola srednja šola višja šola ali več
trad_iz 7,354167 7,630099 7,739259
cult_iz 4,562500 5,586188 5,711852
cogn_iz 6,833333 6,673762 6,825309
actu_iz 5,972222 6,432211 6,820494
reli_iz 5,916667 5,056238 5,151605
PWB_avtonomnost 59,56522 60,72110 61,83127
PWB_obvlaokolj 59,67391 59,15346 61,43317
PWB_osrast 58,65909 63,98780 66,17079
PWB_smisel 63,18750 65,02541 67,39975
PWB_sprejemanje 62,87500 64,16870 66,24568
PWB_odnosi 69,17391 70,68969 71,40099
PozAf 35,70833 34,95455 35,70171
NegAf 23,66667 23,53755 22,35697
SWLS 22,70833 23,04183 24,23659
Tabela 7.6: Povprečja skupin glede na stan.
spremenljivke samski v resni zvezi v skupnosti poročen drugo
E28,62857 29,17532 29,89431 28,59802 30,07895
P34,68571 34,20779 34,74797 34,94653 34,89474
V32,71429 33,39610 35,69919 36,04752 33,13158
N22,08571 22,40909 20,69919 21,07129 21,15789
O37,23810 36,74675 35,79675 35,21584 37,47368
sens_mr 7,862857 7,893506 7,720325 7,450713 7,615385
secu_mr 8,765079 8,887446 8,718157 8,783558 8,658120
stat_mr 4,543238 4,751429 4,465041 4,431021 4,261538
patr_mr 5,623810 6,159091 5,682927 6,387476 6,079487
demo_mr 8,283333 8,347403 7,975610 8,102119 8,133333
soci_mr 9,050000 9,571429 9,178862 9,211079 9,108974
trad_mr 8,455000 8,576299 8,402642 8,561850 8,705128
cult_mr 6,559524 6,579545 6,308943 6,414740 6,897436
cogn_mr 8,361905 8,253247 8,017073 7,958767 8,474359
actu_mr 8,387302 8,279221 8,069648 7,987733 8,239316
reli_mr 5,276190 6,480519 4,886179 5,625048 7,069231
sens_iz 6,487619 6,959346 6,343089 6,206050 5,830769

130
spremenljivke samski v resni zvezi v skupnosti poročen drugo
secu_iz 7,463492 7,601307 7,306233 7,204110 6,854701
stat_iz 3,902476 4,125490 4,087805 4,065780 3,861026
patr_iz 5,395238 5,683007 5,369919 5,943256 5,585897
demo_iz 5,852381 6,274510 6,144919 6,086609 5,836538
soci_iz 6,730476 8,619281 8,239837 8,298025 6,583333
trad_iz 7,371905 7,642810 7,665041 7,735838 7,557692
cult_iz 5,485714 5,809804 5,567073 5,572110 5,788462
cogn_iz 6,500000 7,042484 6,752033 6,683044 6,782051
actu_iz 6,388889 6,781046 6,731707 6,532241 6,504274
reli_iz 4,961905 5,843137 4,252846 5,056840 5,928205
PWB_
avtonomnost
62,18447 59,76846 61,72000 60,85323 67,85714
PWB_
obvlaokolj
58,63592 59,16443 60,67480 60,67480 60,65278
PWB_osrast 68,53883 66,02333 64,49194 63,31532 70,91667
PWB_smisel 66,02941 67,17333 66,30000 65,61644 66,50000
PWB_
sprejemanje
64,64078 65,67333 65,20968 64,98340 64,69444
PWB_odnosi 72,73000 71,57877 71,78400 70,01965 74,72222
PozAf 35,37143 34,75163 35,70635 35,24615 36,38462
NegAf 24,36190 25,54902 21,93651 22,17115 23,23077
SWLS 22,86667 23,62745 23,35714 24,05803 19,46154
7.3 Raziskovalni aparat
V raziskavi je bilo za merjenje spremenljivk uporabljenih več vprašalnikov. Vsi so
renomirani merski instrumenti z dobrimi merskimi karakteristikami in vsi tuji so
bili ustrezno prevedeni in preskušeni tudi pri nas.
Vprašalnik Velikih pet BFI (Big Five Inventory: John, Donahue in Kentle, 1991;
John in Srivastava, 1999). Opis lestvice, ki sledi, je podan v dveh virih (Musek,
2007; Zabret, 2012), ki ju povzemam v smiselni celoti:
»Lestvica oziroma vprašalnik meri petih velikih faktorjev osebnosti (pet
velikih): ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost.
Gre za relativno kratek instrument, ki pa omogoča učinkovito in in-
formacijsko kompleksno merjenje omenjenih petih dimenzij osebno-
sti, ki pomenijo temeljne osebnostne dimenzije v okviru petfaktorskega
modela osebnosti. Lestvica oziroma vprašalnik obsega 44 postavk, med

131
njimi jih osem meri ekstravertnost (primer: je zgovoren), devet spreje-
mljivost (je včasih osoren), devet vestnost (npr. načrtuje svoje delo in se
teh načrtov tudi drži), osem nevroticizem (je lahko muhast, slabe volje)
in deset odprtost (ima bujno domišljijo). Pri vsaki postavki morajo ude-
leženci na pet-stopenjski ocenjevalni lestvici označiti, v kolikšni meri
se strinjajo z njo (1 − sploh se ne strinjam; 5 − popolnoma se strinjam).
Rezultat predstavlja seštevek na postavkah, ki pripadajo posamezni
osebnostni dimenziji ob upoštevanju, da se 16 postavk vrednoti obr-
njeno. Avtorji poročajo o dobrih koecientih notranje zanesljivosti, še
posebej glede na kratkost posameznih lestvic. Koecienti notranje kon-
sistentnosti na različnih vzorcih znašajo za ekstravertnost od 0,55 do
0,88, za sprejemljivost od 0,57 do 0,79, za vestnost od 0,68 do 0,84, za
nevroticizem od 0,63 do 0,84 ter za odprtost od 0,58 do 0,81 ( John in
Srivastava, 1999; Schmitt in sod., neobjavljeno, cit. po Avsec, 2007). Na
slovenskem vzorcu (Avsec, 2007) so bili dobljeni naslednji koecienti
notranje konsistentnosti: α = 0,84 za lestvico ekstravertnosti, α = 0,77 za
lestvico sprejemljivosti, α = 0,80 za lestvico vestnosti, α = 0,85 za lestvico
nevroticizma in α = 0,80 za lestvico odprtosti. Notranja konsistentnost
lestvice (α) v vzorcu, ki je praktično identičen z zgoraj opisanim vzor-
cem udeležencev pa je bila α = 0,80 za lestvico ekstravertnosti, α = 0,68
za lestvico sprejemljivosti, α = 0,75 za lestvico vestnosti, α = 0,79 za
lestvico nevroticizma in α = 0,77 za lestvico odprtosti« (Zabret, 2012).
Podatki o vrednotni orientaciji udeležencev so bile zbrani z modicirano
Muskovo lestvico vrednot MLV-M (Musek, 2000). Zabret (2012) opisuje merski
instrument takole:
»Udeleženci ocenjujejo vsako od 54 vrednot s pomočjo 10-stopenjske
lestvice (1 − najmanj pomembno, 10 − najbolj pomembno). Lestvica
MVL-M vključuje tudi t. i. sidrno vrednoto (spoznavanje samega sebe),
katere vrednost je že vnaprej določena (5). V tej raziskavi smo uporabili
lestvico z dveh vidikov ocenjevanja, poleg običajnega ocenjevanja po-
membnosti vrednot, smo vključili še ocenjevanje uresničenosti oziroma
izpolnjenosti vrednot. Vsak udeleženec je tako lestvico vrednot ocenje-
val dvakrat, z vidika pomembnosti in z vidika izpolnjenosti. Lestvica
je prirejena tako, da je mogoče poleg vrednosti posameznih vrednot
oceniti tudi splošnejše kategorije vrednot. Njihove vrednoti dobimo, če
izračunamo povprečje za vrednote, ki določajo te splošne kategorije. In
sicer gre za 11 vrednotnih kategorij srednjega obsega (vrednotne usme-
ritve: čutna, varnostna, statusna, patriotska, demokratična, socialna,

132
tradicionalna, kulturna, spoznavna, aktualizacijska, verska), za 4 kate-
gorije večjega obsega ali vrednotne tipe (hedonski, potenčni, moralni
in izpolnitveni tip vrednot) in za 2 vrednotni kategoriji največjega ob-
sega (dionizična in apolonska velekategorija). Musek (2000) poroča, da
konstrukcijski tip veljavnosti lestvice zagotavlja, da instrument dejansko
meri pomembnost vrednot. Strukturne analize lestvice so jasno pokaza-
le latentne dimenzije, ki jih lahko smiselno interpretiramo kot dimenzi-
je in kategorije vrednot. Cronbachov alfa koecient zanesljivosti znaša
.94 za celotno lestvico, čeprav se celotni skor uporablja le izjemoma.
Tudi zanesljivosti posameznih podlestvic, ki merijo vrednotne katego-
rije srednjega, večjega in največjega obsega je dobra. Pri podlestvicah,
ki vključujejo več kot 3 posamezne vrednote, se giblje Cronbachov alfa
v razponu med .72 in .89. Alfa koecienti zanesljivosti so bili v našem
vzorcu sledeči: celotna lestvica pomembnosti vrednot (.97), pomemb-
nost tradicionalnih v. (.81), pomembnost statusnih v. (.78), pomembnost
aktualizacijskih v. (.73), pomembnost čutnih v. (.79), pomembnost de-
mokratičnih v. (.84), pomembnost kulturnih v. (.83), pomembnost eko-
loških v. (.65), pomembnost religiozne v. (le ena postavka), pomembnost
socialnih v. (.87), pomembnost spoznavnih v. (.73), pomembnost patri-
otskih v. (.63), pomembnost hedonskih v. (.83), pomembnost potenčnih
v. (.85), pomembnost moralnih v. (.80), pomembnost izpolnitvenih v.
(.84), pomembnost dionizičnih v. (.87), pomembnost apolonskih vre-
dnot (.91), celotna lestvica izpolnjenosti vrednot (.96), izpolnjenost
tradicionalnih v. (.78), izpolnjenost statusnih v. (.81), izpolnjenost ak-
tualizacijskih v. (.70), izpolnjenost čutnih v. (.78), izpolnjenost demo-
kratičnih v. (.80), izpolnjenost kulturnih v. (.84), izpolnjenost ekoloških
v. (.58), izpolnjenost religiozne v. (le ena postavka), izpolnjenost social-
nih v. (.83), izpolnjenost spoznavnih v. (.71), izpolnjenost patriotskih v.
(.53), izpolnjenost hedonskih v. (.79), izpolnjenost potenčnih v. (.82),
izpolnjenost moralnih v. (.80), izpolnjenost izpolnitvenih v. (.81), izpol-
njenost dionizičnih v. (.85), izpolnjenost apolonskih vrednot (.86).«
Vprašalnik oziroma Lestvica PWBS (Psychological Well-being Scale; Ry, 1989,
1995; Ry in Keyes, 1995). Z njo smo merili šest komponent psihološkega blago-
stanja: sprejemanje sebe, pozitivni odnosi z drugimi, avtonomnost, obvladovanje
okolja, življenjski smisel in osebnostna rast. Zabret (2012) opisuje lestvico tako:
»Lestvica PWBS vsebuje 85 postavk, ki se razporejajo v šest podle-
stvic − sprejemanje samega sebe, pozitivni odnosi z drugimi, avtonomi-
ja, obvladovanje okolja, smisel življenja, osebnostna rast. Udeleženci s

133
pomočjo 6-stopenjske lestvice (1 − povsem zavračam, 6 − popolnoma se
strinjam) ocenjujejo, kako značilen je posamezen opis zanje in njihovo
življenje. Notranja zanesljivost lestvic (α) v našem vzorcu je bila .87 za
lestvico sprejemanje samega sebe, .89 za lestvico pozitivni odnosi z dru-
gimi, .77 za lestvico avtonomija, .76 za lestvico obvladovanje okolja, .82
za lestvico smisel življenja ter .82 za lestvico osebnostna rast.«
Lestvica pozitivnega in negativnega afekta PANAS (e Positive and Negative Aect
Schedule; Watson, Clark in Tellegen, 1988). Zabret (2012) jo opisuje, kot sledi:
»Lestvica pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS (e Positive and
Negative Aect Schedule; Watson, Clark in Tellegen, 1988) je mera pozi-
tivne in negativne emocionalnosti in vsebuje 20 pridevnikov. Pozitivna
emocionalnost odraža stopnjo posameznikovega navdušenja, aktivnosti in
živahnosti. Negativna emocionalnost je splošna dimenzija subjektivnega
stresa, ki vključuje različna negativna razpoloženja. Udeleženci s pomočjo
5-stopenjske lestvice (1 − zelo redko, 5 − zelo pogosto) nakažejo, kako pogo-
sto doživljajo posamezno emocijo. Notranja zanesljivost lestvic (α) v našem
vzorcu je bila .88 za lestvico negativne emocionalnosti ter .77 za lestvico
pozitivne emocionalnosti.«
Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS (Satisfaction With Life Scale; Diener in
sod., 1985) meri splošno zadovoljstvo z življenjem. Predstavlja kognitivni aspekt
zadovoljstva z življenjem. Rezultat na lestvici lahko označimo kot posameznikovo
globalno oceno kvalitete svojega življenja glede na osebne kriterije. Lestvico sesta-
vlja pet postavk, na katere mora udeleženec odgovoriti na lestvici od 1 (sploh ne
drži) do 7 (popolnoma drži). Za skupni rezultat seštejemo odgovore na vseh pet
postavk. Pavot in Diener (1993) navajata dobre koeciente notranje konsistentno-
sti (α = 0,79 do 0,89) in zanesljivosti v času (r test-retest = 0,50 do 0,84). V našem
vzorcu smo dobili α = 0,86.
Še nekoliko podrobnejši opis navedenih lestvic je podan v že navedenem drugem
viru (Zabret, 2012, str. 74 in dalje).
7.4 Postopek in obdelava podatkov
Udeleženci so prejeli merske instrumente v enakem vrstnem redu in jih izpolnili
na podlagi pisnih navodil. Podatki so bili zbrani v obdobju od 2006 do 2008. Po-
drobneje je postopek opisan v Zabret (2012).
Dobljeni podatki so bili obdelani s postopki statistične analize, ki so relevantni
za pridobivanje ugotovitev in izsledkov glede na zastavljene hipoteze. Opravljene

134
so bile številne korelacijske in multivariatne analize, med slednjimi zlasti regre-
sijske analize, faktorske analize, multipla faktorska analiza, kanonične korelacij-
ske analize, regresijska analiza po metodi najmanjših kvadratov ali PLS analiza
in analize na osnovi algoritmov kovariančnih struktur oziroma strukturnih enačb
(SEM analize). Vse analize so bile opravljene s pomočjo statističnih modulov
programa R (R Development Core Team, 2013) in pa statističnega paketa IBM
SPSS PASW 22 (Norusis, 2013).

135
8 Rezultati in diskusija
8.1 Pregled rezultatov
Izsledke obdelav dobljenih podatkov lahko tako zvrstimo po naslednjem redu:
• rezultati korelacijskih in multivariatnih analiz v prostoru osebnostnih
spremenljivk,
• rezultati korelacijskih in multivariatnih analiz v prostoru vrednotnih
spremenljivk,
• rezultati korelacijskih in multivariatnih analiz v prostoru spremenljivk psihič-
nega blagostanja,
• formulacija raziskovalnega modela odnosov med spremenljivkami osebnosti,
vrednot in psihičnega blagostanja,
• rezultati korelacijskih in multivariatnih analiz odnosov med spremenljivkami
osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja in drugih preverjanj raziskoval-
nega modela,
rezultati korelacijskih in regresijskih analiz spremenljivk v modelu,
rezultati multiple faktorske analize spremenljivk v modelu,
rezultati kanoničnih analiz spremenljivk v modelu,
rezultati PLS analiz spremenljivk v modelu,
rezultati SEM analiz spremenljivk v modelu.
8.2 Dimenzionalna struktura osebnosti, vrednot in psihične-
ga blagostanja
V našem raziskovalnem modelu se bomo osredinili na dva sklopa ključnih de-
javnikov psihičnega blagostanja. Prvega tvorijo osebnostne dimenzije, drugega pa
dimenzije vrednot. V celoti gre torej za tri velike sklope spremenljivk, ki zaokrožajo
naš raziskovalni model:
• dimenzije osebnosti
• dimenzije vrednot (pomembnosti in uresničenosti vrednot)
• dimenzije psihičnega blagostanja.
Prav na začetku bomo analizirali vse tri sklope spremenljivk, tako da nam bo jasna
njihova dimenzionalna struktura, potem pa bodo na vrsti analize odnosov med
njimi, ki nas zanimajo, zlasti seveda povezave psihičnega blagostanja z osebnostjo
in vrednotami.

136
8.2.1 Pet velikih in nadredne dimenzije osebnosti: GFO , stabil-
nost in plastičnost
Začeli bomo z analizo dimenzionalne strukture osebnosti. Na Sliki 8.1 vidimo
korelacije med petimi temeljnimi dimenzijami osebnosti, ekstravertnostjo (E),
prijetnostjo (P), vestnostjo (V), nevroticizmom (N) in odprtostjo (O). Korela-
cije so značilne za odnose med petimi velikimi dimenzijami osebnosti in kažejo
negativno povezanost N z drugimi dimenzijami ter pozitivno povezanost med
temi drugimi dimenzijami. Vidimo tudi, da so distribucije (porazdelitve) petih
velikih v obliki zvonastih krivulj, kar pomeni, da so dovolj blizu normalni po-
razdeljenosti, ki omogoča najbolj učinkovite statistične analize. Korelacije med
petimi velikimi upravičujejo domnevo, da imajo skupne dimenzije, ki jih lahko
izračunamo s pomočjo faktorske analize. Faktorska analiza korelacijske matrike
petih velikih je primerna. To nam zagotavljata vrednost koe cienta KMO, ki
znaša 0,655 in tudi visoko signi kanten Bartlettov koe cient sferičnosti (hi
kvadrat = 715,44; p = 0,000). Kriteriji za izbiro števila ekstrahiranih latentnih
dimenzij (faktorjev) sugerirajo enofaktorsko in dvofaktorsko solucijo (glej Sliko
8.2). Predvidevamo lahko torej, da bomo z njima dobili generalni faktor oseb-
nosti (GFO) pri enofaktorski soluciji ter faktorja stabilnosti in plastičnosti pri
dvofaktorski soluciji. Te pomembne latentne spremenljivke bomo potem skupaj s
petimi velikimi lahko vključili v končni nabor osebnostnih spremenljivk v našem
raziskovalnem modelu.
E
20 30 40
0.28 0.21
10 20 30 40
-0.40
15 25 35
0.42
20 30 40
P
0.23 -0.48 0.14
V
-0.28
20 30 40
0.07
10 20 30 40
N
-0.17
15 25 35 20 30 40 20 30 40 50
20 30 40 50
O
Slika 8.1: Pet velikih: korelacije in distribucije.

137
12345
0.5 1.0 1.5 2.0
Komponenta
Lastna vrednost
Lastne vrednosti (nkaiser = 2)
Paralelna analiza (n = 2)
Optimalne koordinate (OC) (n = 2)
Faktor akceleracije (AF) (n = 1)
(AF)
(OC)
Slika 8.2: Kriteriji za ekstrakcijo nadrednih faktorjev osebnosti.
Enofaktorska solucija pojasnjuje kar 42 odstotkov celotne variance v matriki petih
velikih, pri čemer lastne vrednost in odstotek pojasnjene variance pri naslednjih
faktorjih bistveno zaostajajo. S prvim izločenim faktorjem je pri enofaktorski
soluciji najbolj nasičena dimenzija N in to negativno (-0,77), sledijo pa E (0,74), P
(0,69) ter skoraj enako O (0,51) in V (0,51). Prva latentna dimenzija torej močno
nasiča vseh pet velikih in jo lahko upravičeno interpretiramo kot GFO.
Dvofaktorska solucije nam po opravljeni rotaciji faktorjev pojasni 63 odstotkov
celotne variance. Prvi faktor pri dvofaktorski soluciji nasiča predvsem N in to
spet negativno (-0,77), P (0,77) in V (0,70). Kombinacija emocionalne stabilno-
sti, prijetnosti in vestnosti je vsekakor pravi osebnostni ekvivalent Digmanovega
alfa faktorja ali faktorja stabilnosti. Drugi faktor pri dvofaktorski soluciji pa zelo
visoko nasiča O (0,92) in nato E (0,69). Gre torej za kombinacijo odprtosti
in ekstravertnosti, kar je natančno tudi vsebina Digmanovega beta faktorja ali
faktorja plastičnosti.
Nove pridobljene spremenljivke torej v resnici predstavljajo tri velike nadredne
dimenzije osebnosti, GFO, stabilnost in plastičnost in odslej tvorijo skupaj s

138
petimi velikimi celotni nabor osebnostih spremenljivk v našem raziskovalnem
modelu. Preostane nam, da na podoben način analiziramo tudi prostor vredno-
tnih spremenljivk in spremenljivk psihičnega blagostanja. Potem bomo lahko
računali s končnim naborom vseh treh področij spremenljivk in naš raziskovalni
model bo popolnjen.
8.2.2 Dimenzije vrednot: vrednotne usmeritve in kategorije
uresničenosti vrednot
Tudi na področju vrednot bomo s pomočjo faktorske analize skušali denirati nove
latentne spremenljivke, ki so nadrejene dimenzijam vrednot, dobljenih na podlagi
vprašalnika. To bomo storili tako za dimenzije vrednotnih usmeritev (dimenzije
pomembnosti vrednot oziroma vrednotnih kategorij), kot tudi za dimenzije ure-
sničenosti vrednot. Najprej bodo na vrsti dimenzije vrednotnih usmeritev, nato
dimenzije uresničenosti ali izpolnjenosti vrednot.
Korelacije med 11 dimenzijami vrednotnih usmeritev so znatne, tako da je fak-
torska analiza korelacijske matrike zelo primerna: koecient KMO znaša 0,911
in Bartlettov test sferičnosti je visoko pomemben (hi kvadrat = 6628,92; p <
0,0001). Podobno velja tudi za ustreznih 11 dimenzij uresničenosti vrednot. Ko-
ecient KMO je 0,919 in Bartlettov test sferičnosti je visoko pomemben (hi
kvadrat = 5423,92; p < 0,0001). Ker imamo dimenzije vrednot in vrednotne iz-
polnjenosti na ravni kategorij večjega obsega (hedonska, potenčna, moralna in
izpolnitvena oziroma humanistična kategorija) in največjega obsega (apolon-
ska in dionizična kategorija) že opredeljene na podlagi samega modiciranega
vprašalnika MLV (glej poglavje o metodi in spremenljivkah v empiričnem delu
raziskave), bomo v nadaljnji postopek vključili le oba faktorja, izločena pri eno-
faktorski soluciji obeh sklopov vrednotnih spremenljivk. Gre za generalni faktor
vrednotnih usmeritev (gVred, lahko tudi GFV_m) in generalni faktor uresniče-
nosti vrednot (gIzpVred). Prvi pojasnjuje okrog 55 odstotkov variance enajstih
dimenzij vrednotnih usmeritev, drugi pa okrog 52 odstotkov variance enajstih
dimenzij izpolnjenosti vrednot.
8.2.3 Primarne in nadredna dimenzija psihičnega blagostanja
Že naše predhodne raziskave so opozorile na obstoj močnega generalnega faktorja
na področju psihičnega blagostanja (Musek, 2009, 2010). To se v celoti potrdilo tudi
v tej raziskavi na vzorcu 948 oseb. Korelacijska matrika devetih primarnih dimenzij
psihičnega blagostanja kaže dokaj visoke korelacije med vsemi spremenljivkami,

139
tako da lahko računamo na močan skupni imenovalec. Koe cient KMO je prav
tako zelo visok (0,895), Bartlettov test sferičnosti pa je zelo signi kanten (hi
kvadrat = 4654,90; p < 0,0001). Vsi kriteriji za določitev števila ekstrahiranih fak-
torjev složno predlagajo enofaktorsko solucijo (glej Sliko 8.3).
2468
012345
Komponenta
Lastna vrednost
Lastne vrednosti (nkaiser = 1)
Paralelna analiza (n = 1)
Optimalne koordinate
(OC) (n = 1)
Faktor akceleracije (AF) (n = 1)
(OC)
(AF)
Slika 8.3: Kriteriji za ekstrakcijo nadrednih faktorjev psihičnega blagostanja.
Prva izločena latentna dimenzija pojasnjuje kar 55 odstotkov celotne variance
devetih dimenzij psihičnega blagostanja. Z njo so nasičeni vsi primarni faktorji
psihičnega blagostanja in sicer po vrsti:
• sprejemanje samega sebe (PWB_sprejemanje): 0,90
• obvladovanje okolja (PWB_obvlaokolj): 0,85
• življenjski smisel (PWB_smisel): 0,82
• pozitivni odnosi (PWB_odnosi): 0,79
• zadovoljstvo z življenjem (SWLS): 0,68
• avtonomnost (PWB_avtonomnost): 0,68
• osebnostna rast (PWB_rast): 0,67
• pozitivni afekt (PozAf): 0,65 in (seveda negativno) še
• negativni afekt (NegAf): -0,60.

140
8.3 Raziskovalni model
Na podlagi izsledkov raziskav dimenzionalne strukture na območjih osebnosti,
vrednot in psihičnega blagostanja zdaj lahko izberemo spremenljivke, ki bodo
vključene v naš raziskovalni model in katerih odnose bomo preučevali v nadaljnjem
raziskovanju. Gre za spremenljivke na naslednjih štirih področnih sklopih:
• spremenljivke osebnosti
• spremenljivke vrednotnih usmeritev (temelječe na ocenjevanju pomembnosti
vrednot)
• spremenljivke uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot (temelječe na oce-
njevanju uresničenosti vrednot)
• spremenljivke psihičnega blagostanja.
Gre torej za spremenljivke, ki so natančneje že opisane v Poglavju 7.2. Skupno
število teh osnovnih ali primarnih spremenljivk je 36 (pet dimenzij osebnosti, enajst
dimenzij vrednotnih usmeritev, enajst dimenzij uresničenosti vrednot in devet
dimenzij psihičnega blagostanja. Lahko bi rekli, da tvorijo primarne spremenljivke
nabor spremenljivk v ožjem raziskovalnem modelu. Njim lahko na podlagi analiz
dimenzionalne strukture na vseh navedenih področnih sklopih dodamo še štiri
nadredne spremenljivke in sicer naslednje:
• generalni faktor osebnosti (gfOseb)
• generalni faktor vrednotnih usmeritev (gVred, lahko tudi GFV_m)
• generalni faktor uresničenosti vrednot (gIzpVred)
• generalni faktor psihičnega blagostanja (gfPB ali tudi GF_SB).
Skupno imamo torej v celotnem raziskovalnem modelu 40 spremenljivk, 36 pri-
marnih spremenljivk in 4 spremenljivke višjega reda (nadredne spremenljivke). Vse
nadredne spremenljivke so, kot smo videli, dobljene na podlagi faktorskih oziroma
komponentnih analiz in pomenijo prve ekstrahirane faktorje ustreznih področij
in jih lahko interpretiramo kot generalne faktorje teh področij. Seveda pa pri na-
daljnjih analizah ne bomo vedno vključevali vseh 40 spremenljivk, ampak samo
tiste, ki jih je glede na problem analize in glede na statistično ustreznost smiselno
uporabiti. Ne smemo namreč pozabiti, da je informacija nadrednih dimenzij vse-
bovana že v informaciji primarnih dimenzij in je v mnogih analizah ni smiselno
uporabiti (lahko pa jo seveda uporabimo ločeno, kadar nas bo to zanimalo). Izjema
so korelacijske analize, kjer je poleg korelacij primarnih dimenzij dobrodošel tudi
vpogled v korelacije z njim nadrejenimi dimenzijami.

141
8.4 Korelacije in regresijske analize spremenljivk
V dosedanjih analizah smo razčlenili in preverili dimenzionalno strukturo vseh
ključnih sklopov raziskovalnih spremenljivk, osebnosti, vrednot in psihične-
ga blagostanja. Prav tako smo opredelili model nadaljnjega raziskovanja (glej
prejšnji razdelek), v katerega smo vključili dobljene spremenljivke. To so na eni
strani naše vstopne spremenljivke, ki smo jih izmerili z različnimi psihološkimi
merskimi instrumenti kot so BFI, MLV, PWBS, PANAS in SWLS. Poleg tega
pa smo v prejšnjih analizah pridobili morda še dragocenejše nove spremen-
ljivke, latentne dimenzije (faktorje), ki pomenijo nadredne kategorije vstopnih
spremenljivk in ekonomično zajemajo večji del skupne variance izhodnih,
vstopnih spremenljivk. Gre torej za skupne imenovalce vstopnih spremenljivk,
med njimi zlasti generalne faktorje (osebnosti, vrednot in psihičnega blagosta-
nja) in tudi nekatere druge nadredne faktorje (npr. stabilnost in plastičnost na
področju osebnosti):
V nadaljnjem raziskovanju bodo predmet naših analiz odnosi in povezave med
omenjenimi spremenljivkami, zlasti med spremenljivkami osebnosti in vrednot
na eni strani ter psihičnim blagostanjem na drugi strani. Preverjanje teh odnosov
in povezav je končno tudi ključni cilj našega raziskovanja. Analize odnosov med
osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem bomo začeli s korelacijskimi in
regresijskimi analizami. Pri prvih nas bodo zanimale dejanske korelacije med raz-
iskovanimi spremenljivkami, pri drugih pa obseg variance psihičnega blagostanja,
ki ga lahko napovemo ali pojasnimo z drugimi spremenljivkami kot prediktorji
psihičnega blagostanja.
8.4.1 Korelacijske analize osebnosti, vrednot in psihičnega
blagostanja
Prvi in dokaj robusten vpogled v odnose med dimenzijami osebnosti in vrednot na
eni strani ter dimenzijami psihičnega blagostanja na drugi strani nam omogočajo
korelacijske analize. Prikazuje nam jih Tabela 8.1. Iz nje je razvidno, da številne
osebnostne in vrednotne spremenljivke substancialno korelirajo s spremenljivka-
mi psihičnega blagostanja, med katerimi je tudi generalni faktor psihičnega bla-
gostanja (gfPB, zadnji stolpec v tabeli). Zelo jasno vidimo, da s spremenljivka-
mi psihičnega blagostanja najbolj korelirajo dimenzije osebnosti, nato dimenzije
uresničenosti vrednot, najmanj, večinoma nepomembno pa dimenzije vrednotnih
usmeritev, torej pomembnosti vrednot. Na področju osebnosti najmočneje korelira
z dimenzijami psihičnega blagostanja nevroticizem (N), pričakovano negativno z

142
vsemi z izjemo negativnega afekta, s katerim nevroticizem seveda visoko pozitivno
korelira. Nato zasledimo še relativno visoke korelacije pri ektravertnosti (E) in
nazadnje približno izenačeno visoke pri prijetnosti (P), vestnosti (V) in odprto-
sti (O). Posebej velja omeniti visoko korelacijo 0,67 med generalnim faktorjem
osebnosti (gfOseb) in generalnim faktorjem psihičnega blagostanja (gfPB). Vse
korelacije osebnostnih spremenljivk s spremenljivkami psihičnega blagostanja so
statistično signikantne.
Tabela 8.1: Korelacije osebnostnih in vrednotnih spremenljivk s spremenljivkami psi-
hičnega blagostanja.
avton okolj osebr smisl ssebe odnos pozaf negaf zadov gfPB
E
0,43 0,48 0,42 0,42 0,47 0,62 0,49 -0,36 0,28 0,50
P
0,21 0,31 0,23 0,27 0,31 0,42 0,18 -0,36 0,24 0,35
V
0,22 0,45 0,11 0,36 0,26 0,17 0,25 -0,26 0,24 0,34
N
-0,40 -0,50 -0,25 -0,36 -0,50 -0,42 -0,33 0,70 -0,35 -0,61
O
0,33 0,22 0,56 0,33 0,28 0,28 0,44 -0,12 0,16 0,33
bfstabil
0,39 0,58 0,26 0,45 0,50 0,49 0,35 -0,61 0,38 0,60
bfplast
0,45 0,39 0,59 0,42 0,44 0,52 0,54 -0,31 0,26 0,49
gfOseb
0,50 0,61 0,47 0,53 0,57 0,61 0,51 -0,59 0,40 0,67
sens_mr
0,05 0,03 0,11 0,07 0,02 0,09 0,11 -0,01 0,06 0,08
secu_mr
-0,01 -0,01 -0,02 0,02 -0,03 0,01 0,02 0,03 0,01 0,00
stat_mr
-0,14 -0,04 -0,14 -0,04 -0,10 -0,09 0,05 0,05 -0,01 -0,00
patr_mr
-0,04 -0,01 -0,19 -0,07 -0,08 -0,02 0,03 -0,02 0,01 0,03
demo_mr
0,01 -0,02 0,04 0,02 0,02 0,07 0,02 -0,03 0,03 0,03
soci_mr
-0,02 0,02 0,01 0,07 0,01 0,07 0,02 0,03 0,05 0,02
trad_mr
0,04 0,02 0,01 0,05 0,02 0,06 0,01 0,01 0,03 0,01
cult_mr
0,07 -0,04 0,15 0,06 -0,02 0,03 0,10 0,02 -0,02 0,02
cogn_mr
0,10 -0,01 0,13 0,08 0,00 0,05 0,11 0,06 -0,03 0,01
actu_mr
0,09 0,04 0,12 0,06 0,02 0,06 0,10 0,02 0,02 0,05
reli_mr
-0,09 -0,06 -0,03 0,00 -0,08 -0,02 -0,03 0,13 -0,09 -0,11
hedon_vt
-0,03 -0,03 0,01 0,01 -0,03 0,03 0,07 0,01 0,00 0,03
poten_vt
-0,11 -0,02 -0,19 -0,05 -0,10 -0,06 0,05 0,01 0,00 0,02
moral_vt
-0,01 -0,01 -0,02 0,03 -0,01 0,05 0,00 0,00 0,03 0,01
fulf_vt
0,10 -0,02 0,18 0,08 -0,01 0,05 0,12 0,03 -0,02 0,03
dionys_m
-0,08 -0,02 -0,04 0,01 -0,05 -0,00 0,08 0,02 0,01 0,03
apolon_m
0,01 0,00 0,01 0,04 0,01 0,07 0,02 -0,01 0,03 0,03
sens_iz
0,15 0,30 0,16 0,24 0,28 0,31 0,21 -0,21 0,33 0,33
secu_iz
0,14 0,29 0,08 0,27 0,28 0,24 0,13 -0,22 0,31 0,30

143
avton okolj osebr smisl ssebe odnos pozaf negaf zadov gfPB
stat_iz
0,05 0,18 0,04 0,14 0,15 0,10 0,19 -0,10 0,22 0,23
patr_iz
0,01 0,04 -0,09 0,01 0,00 0,04 0,10 -0,05 0,08 0,10
demo_iz
0,05 0,20 -0,03 0,13 0,14 0,22 0,09 -0,16 0,18 0,19
soci_iz
0,07 0,26 -0,03 0,21 0,27 0,24 0,12 -0,19 0,35 0,30
trad_iz
0,14 0,23 0,09 0,21 0,18 0,18 0,15 -0,11 0,19 0,20
cult_iz
0,14 0,15 0,23 0,20 0,14 0,18 0,22 -0,10 0,16 0,21
cogn_iz
0,19 0,19 0,15 0,24 0,21 0,23 0,24 -0,11 0,22 0,25
actu_iz
0,18 0,33 0,17 0,27 0,25 0,20 0,23 -0,17 0,29 0,31
reli_iz
-0,03 0,04 0,04 0,09 0,04 0,03 0,03 0,06 0,02 -0,01
hedon_iz
0,10 0,25 0,15 0,23 0,25 0,26 0,22 -0,16 0,33 0,32
poten_iz
0,05 0,16 -0,03 0,11 0,11 0,11 0,18 -0,11 0,19 0,21
moral_iz
0,12 0,27 -0,00 0,20 0,22 0,24 0,13 -0,20 0,27 0,27
fulf_iz
0,19 0,22 0,24 0,25 0,20 0,22 0,25 -0,13 0,22 0,27
dion_iz
0,09 0,27 0,12 0,23 0,25 0,24 0,24 -0,16 0,32 0,33
apol_iz
0,12 0,27 0,03 0,21 0,22 0,26 0,15 -0,19 0,25 0,26
Iz druge tabele, Tabele 8.2 pa lahko razberemo, kako vrednotne spremenljivke ko-
relirajo s spremenljivkami osebnosti. Korelacije so bistveno nižje. Zelo jasno pa se
vidi, da dimenzije uresničenosti vrednot močneje korelirajo z dimenzijami oseb-
nosti, zlasti z generalnim faktorjem osebnosti. Pač pa so zelo visoke korelacije med
obema nizoma vrednotnih spremenljivk. Zaradi varčevanja s prostorom jih tukaj
ne bomo posebej navajali. Gibljejo se v vrednostih okrog 0,75 in tudi korelacija
med generalnima faktorjema obeh vrednotnih področij je takšna (0,76). Seveda je
visoka korelacija med oceno pomembnosti in oceno uresničenosti vrednot nekaj
pričakovanega. Vendar pa korelacija ni tako visoka, da bi lahko zanemarili razlike
med obema področjema v odnosu in povezavah do drugih področij. O tem smo se
ob pogledu na Tabelo 8.2 lahko takoj prepričali in razlika med obema vrednotnima
področjema v odnosu do osebnostnih spremenljivk je več kot poučna.
Tabela 8.2: Korelacije vrednotnih spremenljivk s spremenljivkami osebnosti.
E P V N O stab plast gfOseb
sens_mr 0,19 -0,03 -0,05 -0,01 0,08 -0,01 0,15 0,07
secu_mr 0,05 -0,01 -0,03 0,04 -0,03 -0,02 0,01 -0,01
stat_mr 0,07 -0,12 0,06 0,03 -0,04 -0,03 -0,01 -0,02
patr_mr 0,07 0,06 0,08 -0,04 -0,02 0,08 0,02 0,07

144
E P V N O stab plast gfOseb
demo_mr 0,05 0,11 -0,03 -0,02 0,04 0,04 0,06 0,06
soci_mr 0,06 0,07 -0,01 0,01 0,01 0,03 0,04 0,04
trad_mr 0,06 0,08 0,02 -0,01 0,00 0,05 0,03 0,05
cult_mr 0,12 -0,01 -0,03 0,01 0,31 -0,04 0,26 0,10
cogn_mr 0,09 -0,01 -0,04 0,03 0,18 -0,04 0,16 0,05
actu_mr 0,12 -0,04 0,02 -0,01 0,09 0,00 0,12 0,06
reli_mr -0,03 0,06 0,03 0,06 0,04 0,00 0,00 0,00
hedon_vt 0,15 -0,08 -0,03 0,02 0,00 -0,04 0,08 0,01
poten_vt 0,10 -0,03 0,10 -0,01 -0,04 0,05 0,01 0,04
moral_vt 0,04 0,09 -0,01 -0,00 -0,01 0,05 0,02 0,04
fulf_vt 0,12 0,00 -0,03 0,01 0,28 -0,03 0,24 0,10
dionys_m 0,14 -0,10 0,01 0,02 -0,01 -0,03 0,06 0,01
apolon_m 0,06 0,10 -0,01 -0,01 0,02 0,05 0,04 0,06
GFV_m 0,09 0,06 -0,02 -0,01 0,08 0,03 0,10 0,07
sens_iz 0,27 0,07 0,05 -0,21 0,12 0,17 0,23 0,23
secu_iz 0,14 0,08 0,08 -0,20 0,02 0,17 0,10 0,17
stat_iz 0,16 -0,01 0,16 -0,12 0,11 0,12 0,14 0,15
patr_iz 0,08 0,11 0,14 -0,07 0,05 0,14 0,06 0,13
demo_iz 0,19 0,20 0,15 -0,16 -0,02 0,24 0,09 0,22
soci_iz 0,15 0,16 0,15 -0,21 0,01 0,24 0,09 0,21
trad_iz 0,12 0,21 0,19 -0,12 0,08 0,23 0,10 0,22
cult_iz 0,18 0,09 0,06 -0,13 0,42 0,11 0,37 0,26
cogn_iz 0,17 0,11 0,12 -0,13 0,16 0,16 0,19 0,21
actu_iz 0,16 0,07 0,19 -0,17 0,14 0,19 0,17 0,22
reli_iz 0,00 0,10 0,08 -0,02 0,11 0,08 0,07 0,09
hedon_iz 0,22 0,03 0,05 -0,17 0,11 0,13 0,19 0,19
poten_iz 0,17 0,07 0,19 -0,14 0,10 0,18 0,14 0,20
moral_iz 0,17 0,23 0,17 -0,21 0,01 0,28 0,10 0,25
fulf_iz 0,20 0,13 0,11 -0,17 0,35 0,16 0,33 0,28
dion_iz 0,23 0,03 0,12 -0,17 0,13 0,15 0,20 0,21
apol_iz 0,18 0,23 0,19 -0,19 0,03 0,28 0,11 0,26
8.4.2 Regresijske analize psihičnega blagostanja glede na
osebnosti in vrednote
Pomemben nadaljnji korak v naših analizah so regresijske analize psihičnega bla-
gostanja glede na dimenzije osebnosti in vrednot. Z njimi bomo prvikrat skušali

145
odgovoriti na vprašanje, koliko variance v psihičnem blagostanju lahko pojasnimo
ali napovemo s pomočjo osebnostnih in vrednotnih spremenljivk. Generalni faktor
psihičnega blagostanja (gfPB, kodiran tudi kot GF_SB) bo torej vsekakor naša
odvisna spremenljivka ali kriterij v terminologiji regresijske analize. V skupni, veliki
regresijski model lahko smiselno vstavimo kot neodvisne spremenljivke ali predik-
torje glavne dimenzije osebnosti (torej vseh pet velikih), prav tako pa tudi temeljne
kategorije vrednot (vrednotne kategorije srednjega obsega po MLV), ocenjene po
pomembnosti in temeljne kategorije vrednot, ocenjene glede na njihov o izpolnje-
nost oziroma uresničenost. Skupaj imamo tako 27 prediktorskih spremenljivk. Kot
smo videli v korelacijskih analizah, so med njimi sicer številne pomembne in tudi
substancialne korelacije, a niso tako visoke, da bi lahko računali na premočno ko-
linearnost med prediktorskimi spremenljivkami. To nam potrjujejo tudi opravljeni
testi za detekcijo kolinearnosti, ki niso dali alarmantnih vrednosti.
Regresijska analiza zgoraj navedenih neodvisnih spremenljivk ali prediktorjev (di-
menzije osebnosti in vrednot) in kriterija (generalni faktor psihičnega blagostanja)
je pokazala, da je povezava med osebnostjo in vrednotami kot prediktorji in psihič-
nim blagostanjem kot kriterijem zelo močna. Multipla korelacija med prediktorji
in psihičnim blagostanjem znaša 0,747. To pomeni, da lahko kar 55,84 odstotka
variance psihičnega blagostanja, merjenega z generalnim faktorjem psihičnega bla-
gostanja, pojasnimo ali napovemo na podlagi informacije o temeljnih osebnostnih
dimenzijah ter dimenzijah pomembnosti in izpolnjenosti vrednot. Tabela 8.3 nam
daje podrobnejši prikaz vloge in pomena posameznih prediktorjev. T. i. t vrednosti
(četrti stolpec v Tabeli 8.3) kažejo na prediktorsko moč posamezne spremenljiv-
ke: višje kot so, več prispevajo k pojasnjevanju variance psihičnega blagostanja.
Drugače povedano, višja kot je t vrednost kake spremenljivke, več prispeva ta
spremenljivka k našemu psihičnemu blagostanju. Pomemben je tudi predznak t
vrednosti. Pozitiven predznak pomeni, da spremenljivka pozitivno korelira s psi-
hičnim blagostanjem, negativen pa predznak pa predstavlja negativno korelacijo.
T vrednosti so povsem sorazmerne s t. i. beta koecienti ali beta ponderji, ki niso
nič drugega kot standardizirane t vrednosti, prisilno transformirane v obseg med
1 in -1. Za prikaz t vrednosti smo se odločili, ker gre za osnovnejši parameter, ki
jasneje pokaže razmerje prediktorske moči med spremenljivkami kot beta koe-
cienti. Zadnji, peti stolpec v Tabeli 8.3 prikazuje statistično pomembnost moči
oziroma vpliva prediktorske spremenljivke.
Iz Tabele 8.3 vidimo, da so najmočnejši prediktorji psihičnega blagostanja osebno-
stne dimenzije, najbolj nevroticizem (N), ki močno slabi naše psihično blagosta-
nje, potem pa sledijo ekstravertnost (E), odprtost (O) in vestnost (V), ki krepijo

146
psihično blagostanje. Edina osebnostna dimenzija, ki nima pomembne povezave s
psihičnim blagostanjem, je prijetnost (P). Zelo verjetno je ta velik vpliv osebnosti
na psihično blagostanje v največji meri posledica tesne povezanosti petih velikih
z negativnim in pozitivnim afektom. Nevroticizem visoko korelira z negativnim
afektom, ekstravertnost, odprtost in vestnost pa korelirajo s pozitivnim afektom.
Psihično blagostanje pa je, kot smo že videli, rezultanta nizkega negativnega afekta
in visokega pozitivnega afekta.
Tabela 8.3: Regresijska analiza psihičnega blagostanja glede na osebnost in vrednote.
Estimate Std. Error t value Pr(>jtj)
(Intercept) -1,9545 0,4088 -4,78 0,0000
E0,0368 0,0055 6,67 0,0000
P0,0073 0,0063 1,16 0,2479
V0,0250 0,0052 4,76 0,0000
N-0,0697 0,0058 -12,09 0,0000
O0,0279 0,0054 5,21 0,0000
sens_mr 0,0084 0,0305 0,27 0,7837
secu_mr 0,0002 0,0330 0,01 0,9941
stat_mr -0,0173 0,0224 -0,77 0,4399
patr_mr -0,0077 0,0220 -0,35 0,7255
demo_mr 0,0314 0,0243 1,29 0,1960
soci_mr -0,0855 0,0375 -2,28 0,0228
trad_mr 0,0082 0,0376 0,22 0,8269
cult_mr -0,0326 0,0298 -1,09 0,2753
cogn_mr -0,0366 0,0251 -1,46 0,1447
actu_mr -0,0451 0,0300 -1,50 0,1339
reli_mr -0,0214 0,0146 -1,47 0,1425
sens_iz 0,0400 0,0306 1,31 0,1922
secu_iz 0,0435 0,0271 1,60 0,1090
stat_iz 0,0519 0,0252 2,06 0,0396
patr_iz -0,0005 0,0219 -0,02 0,9827
demo_iz -0,0162 0,0191 -0,84 0,3986
soci_iz 0,0875 0,0219 4,00 0,0001
trad_iz -0,0313 0,0336 -0,93 0,3506
cult_iz -0,0296 0,0309 -0,96 0,3393
cogn_iz 0,0701 0,0254 2,76 0,0059
actu_iz 0,0564 0,0271 2,08 0,0380
reli_iz -0,0123 0,0155 -0,79 0,4284

147
Vrednotne usmeritve, torej ocene pomembnosti vrednotnih kategorij bistveno
manj prispevajo k psihičnemu blagostanju kot osebnost. Pravzaprav najdemo
pomembno in to negativno t vrednost le pri kategoriji socialnih vrednot (soci_
mr). Ta podatek je prav zanimiv. Osebe z nižjo stopnjo psihičnega blagostanja
torej ocenjujejo socialne vrednote kot bolj pomembne. Psihološko pa je to kar ra-
zumljivo. Verjetno gre za to, da se nam socialne vrednote zdijo še bolj pomembne,
če nam v življenju ne gre vse po željah in če smo manj zadovoljni. To nam jasno
potrjuje podatek, da je izpolnjenost socialnih vrednot (soci_iz) izjemno močan
prediktor psihičnega blagostanja in to v pozitivnem smislu. Bolj kot menimo,
da so socialne vrednote v našem življenju uresničene, višje je naše psihično bla-
gostanje. Psihološka zanimivost ocenjevanja socialnih vrednot je torej v tem, da
osebe z višjim psihičnim blagostanjem v večji meri kot osebe z nižjim ocenjujejo,
da so socialne vrednote v njihovem življenju uresničene, hkrati pa smatrajo to
kategorijo vrednot za manj pomembno kot osebe z nižjim psihičnim blagosta-
njem. Izpolnjenost socialnih vrednot je nasploh takoj za že omenjenimi osebno-
stnimi dimenzijami najmočnejši prediktor psihičnega blagostanja. Nasploh pa
so ocene uresničenosti vrednotnih kategorij boljši prediktorji psihičnega blago-
stanja kot ocene pomembnosti vrednot. Poleg izpolnjenosti socialnih vrednot so
pomembni prediktorji psihičnega blagostanja še uresničenost statusnih vrednot
(stat_iz), uresničenost spoznavnih vrednot (cogn_iz) in uresničenost aktualiza-
cijskih vrednot (actu_iz).
Prediktorsko moč vseh treh skupin naših prediktorjev lahko neposredno primerja-
mo. Izkaže se, da so osebnostne dimenzije daleč najmočnejši prediktorji, saj skupaj
pojasnjujejo kar 47,92 odstotka variance psihičnega blagostanja. Multipla korelaci-
ja med osebnostnimi dimenzijami in generalnim faktorjem psihičnega blagostanja
je 0,69. Sledijo kategorije izpolnjenosti ali uresničenosti vrednot, ki pojasnjuje-
jo bistveno manj, a vendarle še vedno znatnih 16 odstotkov variance psihičnega
blagostanja (multipla korelacija je 0,40). Vrednotne orientacije same, torej ocene
pomembnosti vrednot so le šibek prediktor psihičnega blagostanja, pojasnijo le
3,26 odstotkov njegove variance (multipla korelacija je 0,18), a tudi to je še vedno
signikanten prispevek.
Že zdaj lahko torej rečemo, da osebnostne in vrednotne dimenzije v veliki meri
napovedujejo in pojasnjujejo psihično blagostanje. Pri tem imajo daleč največjo
prediktorsko moč dimenzije osebnosti (N, E, O in V), nato dimenzije izpolnje-
nosti vrednot (socialnih, statusnih, spoznavnih in aktualizacijskih) in slednjič
dimenzije pomembnosti vrednot (socialne vrednote). Omeniti pa je treba, da
se prediktorska moč posameznih skupin spremenljivk do neke mere spremeni,

148
če vzamemo v regresijski model le posamezne skupine spremenljivk in ne vse
prediktorske spremenljivke skupaj. Pri osebnostnih dimenzijah ostane vse enako,
pomembni prediktorji so nevroticizem, ekstravertnost, vestnost, odprtost, pri-
jetnost pa ne. Pri kategorijah uresničenosti vrednot (brez dimenzij osebnosti in
pomembnosti vrednot v modelu) postanejo pomembni prediktorji izpolnjenost
socialnih, verskih, čutnih, aktualizacijskih in statusnih vrednot. Med temi je le
uresničenost verskih vrednot je v negativni povezavi s psihičnim blagostanjem,
medtem ko druge kategorije pozitivno prispevajo k psihičnemu blagostanju. To
pomeni, da je pri osebah z manjšim psihičnim blagostanjem več doživljanja ure-
sničenosti verskih vrednot. To ni presenetljivo, saj bi pričakovali, da bodo osebe,
ki jih je v življenju kaj hujšega prizadelo, v večji meri iskale uteho v religiozni
izpolnitvi. Če vzamemo kot prediktorje psihičnega blagostanja samo kategorije
vrednot, ocenjenih po pomembnosti, torej običajne vrednotne usmeritve, so si-
gnikantni prediktorji verske vrednote, čutne vrednote in varnostne vrednote,
prve in tretje v negativni smeri in druge v pozitivni. Osebe z višjim psihičnim
blagostanjem torej nižje ocenjujejo pomembnost verskih in varnostnih vrednot,
višje pa pomembnost čutnih vrednot.
To, da se seznam pomembnih prediktorjev v skupnem regresijskem modelu z 27
prediktorji v določenih primerih razlikuje od prediktorjev, ki so signikantni v
primeru, ko so regresijske analize narejene po posameznih skupinah prediktorjev,
ni prav nič presenetljivo. Regresijska analiza namreč v končni fazi ne upošteva
dejanskih korelacij med spremenljivkami, temveč jih parcializira. Upošteva le tisto
pristno korelacijo, ki jo ima prediktor s kriterijem brez vpletanja drugih spre-
menljivk in torej ne celotne korelacije, ki je tudi posledica povezav prediktorja in
kriterija z drugimi spremenljivkami. Zato se lahko zgodi, da neka spremenljivka,
ki sicer signikantno korelira s psihičnim blagostanjem, ne bo tudi signikanten
prediktor: njena korelacija s psihičnim blagostanjem je namreč lahko »napihnje-
na« zaradi korelacije prediktorja z drugimi prediktorji. Lahko se zgodi seveda tudi
obratno: zaradi korelacij z drugimi spremenljivkami lahko postane spremenljivka,
ki ne korelira signikantno s psihičnim blagostanjem, signikanten prediktor. V
skupnem regresijskem modelu se tudi v našem primeru nekaj signikantnih ko-
relacij med spremenljivkami »izgubi«, ker je njihov vpliv povzročen z delovanjem
drugih prediktorjev. To smo videli npr. pri verskih vrednotah, ki so v posameznih
regresijskih modelih signikanten prediktor, v skupnem modelu pa ne. In takšnih
primerov je še nekaj.

149
8.5 Multipla faktorska analiza spremenljivk v modelu
Odnose med skupinami (nizi, sklopi) spremenljivk pa lahko še temeljiteje razi-
ščemo z relativno zahtevno in zato redkeje uporabljano metodo multiple faktor-
ske analize (MFA; glej Escoer in Pagès, 1994). Gre za algoritem multivariatne
analize, ki omogoča komponentno analizo večjega števila nizov spremenljivk, torej
za logiko analize, ki spominja na kanonično analizo. V našem primeru smo upo-
rabili metodo MFA, ki jo predlaga paket FactoMineR v sklopu programskega
jezika R (Husson in sod., 2009). V našem analitičnem modelu so seveda štirje nizi
(sklopi, skupine) spremenljivk:
• osebnost (pet velikih),
• vrednotne orientacije (11 vrednotnih kategorij srednjega obsega),
• uresničenost vrednot (11 kategorij uresničenosti vrednot),
• psihično blagostanje (devet dimenzij psihičnega blagostanja).
Glavni smisel in pomen MFA je uporaba metod multivariatne analize (predvsem
PCA, metoda glavnih komponent, če gre, kot v našem primeru za kontinuirane
spremenljivke in korespondenčne analize, če gre za kvalitativne spremenljivke),
ki je uravnotežena glede na obseg skupine spremenljivk. Pri običajni faktorski
analizi bi npr. dobili latentne dimenzije (faktorje), na katere bi vsaka skupina
spremenljivk vplivala v skladu s številom spremenljivk. Skupina, ki ima 10 spre-
menljivk, bi imela bistveno večji vpliv na skupne dimenzije, kot skupina, ki ima 5
spremenljivk. MFA sicer uporabi logiko faktorske analize, vendar pri tem urav-
noteži in izenači vpliv števila spremenljivk, tako da nobena skupina spremenljivk
ne preobteži izračunane latentne dimenzije s svojim vplivom. Prav zato je tudi
v našem primeru bolj smiselno uporabiti MFA kot običajno faktorsko analizo
vseh spremenljivk. Želimo videti stvari tako, da bo vpliv vsake izmed domen
spremenljivk enako močan.
V našem primeru smo s pomočjo MFA najprej izločili latentne dimenzije (faktorje)
s pomočjo metode glavnih komponent (PCA). Slika 8.4 kaže lastne vrednosti iz-
ločenih faktorjev. Prvi izločeni faktor ali bolje komponenta ima lastno vrednost
2,073 in pojasnjuje 26,143 variance v matriki 36 spremenljivk. Drugi faktor z
lastno vrednostjo 1,421 pojasnjuje 17,917 variance. Sledi tretji faktor, njegova
lastna vrednost je le še 0.620 in pojasnjuje 7.821 variance. Četrti in peti faktor z
lastnima vrednostima 0,437 in 0,425 pojasnjujeta nekaj nad 5 odstotki variance
(5,505 in 5,360). Teh prvih pet faktorjev skupaj pojasni kar 62,745 odstotka
celotne variance, vsa množica ostalih pa manj kot 38 odstotkov in ti faktorji za
našo analizo niso več pomembni.

150
1 3 5 7 9 11 14 17 20 23 26 29 32 35
0.0 0.5 1.0 1.5 2.0
Slika 8.4: Lastne vrednosti (eigenvalues) faktorjev, izločenih s pomočjo MFA. Iz prika-
za vidimo, da po lastnih vrednostih odstopata prva dva faktorja, sledijo še trije, ostali pa
se nato med seboj ne razlikujejo več veliko.
Odnos med analiziranimi skupinami spremenljivk lahko na podlagi MFA analize
prikažemo sumarno, običajno to storimo s pomočjo dveh vrst koecientov, Lg
koecientov in RV koecientov. Eni in drugi so matematično ali algoritmično
povezani, oboji pa kažejo stopnjo odnosa oziroma povezanosti med skupinami
(sklopi) spremenljivk. Glavna razlika med obema vrstama koecientov je v tem,
da so RV koecienti omejeni na razpon med -1 in +1, zaradi česar so malce bolj
pregledni. Zato bomo tukaj prikazali njihove vrednosti. RV koeciente lahko torej
interpretiramo kot mere odnosa oziroma povezanosti med skupinami analizira-
nih spremenljivk. V našem primeru (glej Tabelo 8.4) nam ti koecienti prikazu-
jejo, kako močno so med seboj povezani sklopi (skupine) spremenljivk osebnosti
(oseb), vrednot oziroma vrednotnih orientacij (vred), uresničenosti vrednot (uresn)
in psihičnega blagostanja (pblag). Kar zadeva psihično blagostanje, se jasno vidi,
da se najbolj povezuje s sklopom osebnosti, nato že bistveno manj s sklopom ure-
sničenosti vrednot in praktično nič s sklopom vrednotnih orientacij samih. Med
drugimi povezavami najdemo najvišjo seveda tam, kjer bi jo tudi pričakovali, to je
med sklopom vrednotnih orientacij in sklopom uresničenosti vrednot. Povezanost
vrednot z osebnostjo je šibka, a je opazno večja med osebnostnimi spremenljivkami
in spremenljivkami uresničenosti vrednot kakor pa med osebnostnimi spremen-
ljivkami in vrednotnimi orientacijami.
Ugotovitve s pomočjo MFA se tako kar lepo ujemajo z ugotovitvami regresij-
skih analiz. Kot smo videli, po regresijski analizi pojasnjujejo osebnostne dimen-
zije okrog 48 odstotkov variance psihičnega blagostanja, to pa se okvirno ujema

151
z vrednostjo RV koecientov med osebnostjo in psihičnim blagostanjem (0,40)
in tudi z vrednostjo ustreznih Lg koecientov (0,51). Tako pri regresiji kot pri
MFA nato sledi delež uresničenosti vrednot in nazadnje delež samih vrednotnih
orientacij.
Tabela 8.4: RV koecienti: povezave med sklopi spremenljivk.
oseb vred uresn pblag MFA
oseb 1,00 0,02 0,07 0,40 0,63
vred 0,02 1,00 0,56 0,01 0,61
uresn 0,07 0,56 1,00 0,10 0,67
pblag 0,40 0,01 0,10 1,00 0,60
MFA 0,63 0,61 0,67 0,60 1,00
Tabela 8.5 prikazuje nasičenja (korelacije) posameznih spremenljivk z izločenimi
dimenzijami MFA. Seveda nas najbolj zanimajo nasičenja s prvo dimenzijo, ki po-
jasnjuje levji delež skupne variance spremenljivk. Že bežen pogled na ta nasičenja
daje vtis, da gre za generalno skupno dimenzijo, kajti prav vsa nasičenja so signi-
kantna in tudi substancialna, večinoma tudi visoka (vrednosti nad 0,50). Razen pri
nevroticizmu (N) in negativnem afektu (NegAf) so nasičenja pozitivna. Gre torej
za dimenzijo, ki po vsej verjetnosti povezuje in združuje generalne dimenzije vseh
štirih sklopov spremenljivk, osebnost, vrednote, uresničenost vrednot in psihično
blagostanje. Kot bi bilo na podlagi logike MFA pričakovati, so nasičenja vseh sklo-
pov spremenljivk dokaj uravnotežena, a je le videti, da so nasičenja kategorij ure-
sničenosti vrednot najvišja. Verske vrednote imajo najnižjo stopnjo nasičenja, kar
pomeni, da so med vsem spremenljivkami najmanj povezane s skupno generalno
dimenzijo. Psihološko vsebino prve dimenzije bi lahko označili kot skupno mero
osebnostne prilagojenosti (visok generalni faktor osebnosti − GFO), spoštovanja
in uresničenosti vrednot in psihičnega blagostanja. Takšno psihološko interpreta-
cijo lahko trdno podpremo z empiričnimi dokazi. Faktorske točke (faktorski skori)
prve dimenzije korelirajo namreč 0,700 z generalnim faktorjem osebnosti, 0,593 z
generalnim faktorjem vrednotne usmerjenosti, kar 0,830 z generalnim faktorjem
vrednotne uresničenosti in 0,651 z generalnim faktorjem psihičnega blagostanja.
Lahko torej govorimo o skupni dimenziji psihične prilagojenosti, torej o resnično
pomembnem psihološkem skupnem imenovalcu, ki povezuje dobro prilagojenost
posameznika na področju osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja. Na podlagi
MFA pa lahko izračunamo tudi faktorske točke (skore) dimenzij MFA in priča-
kovali bi, da se bodo ujemali z regresijskimi skori, ki jih lahko dobimo na podlagi

152
regresijske analize. Korelacija regresijskih skorov s faktorskimi skori prve dimenzi-
je MFA je visoka in znaša 0,736. To vsekakor ponovno potrjuje visoko povezanost
med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami: prve (osebnost in vrednote) poja-
snjujejo velik del variance drugih (psihičnega blagostanja).
Psihološko je zelo zanimiva tudi naslednja, druga skupna dimenzija (Dim.2), ki kot
rečeno pojasnjuje lep delež, le nekaj manj kot 18 odstotkov skupne variance spre-
menljivk. Pogled na drugi numerični stolpec Tabele 8.5 nam jo razkrije v podrob-
nostih. Po svoji psihološki vsebini bi to dimenzijo lahko interpretirali kot dimenzijo
visoke vrednotne usmerjenosti, čustvene labilnosti in negativnega afekta nasproti
osebnostni prilagojenosti in dobremu psihičnemu blagostanju. Vrednotne dimen-
zije, nekoliko manj tudi kategorije izpolnjenosti vrednot se torej v luči te dimenzije
povezujejo z nevroticizmom in negativnim afektom, torej z nižjo stopnjo osebno-
stne prilagojenosti in nižjo stopnjo psihičnega blagostanja. To pa pomeni, da lahko
govorimo kar o dveh komponentah visoke vrednotne usmerjenosti in uresničenosti
vrednot: prva je povezana z dobro osebnostno prilagojenostjo in dobrim psihičnim
blagostanjem (videli smo jo pri prvi dimenziji MFA), druga pa nasprotno z nižjo
osebnostno prilagojenostjo in slabšim psihičnim blagostanjem. To dokazujejo tudi
korelacije z generalnim faktorjem osebnosti (-0,594) in generalnim faktorjem psi-
hičnega blagostanja (-0,520), ki sta negativni in pa visoki korelaciji z generalnim
faktorjem vrednotne usmerjenosti (0,628) in generalnim faktorjem uresničenosti
vrednot (0,445), ki sta pozitivni. Očitno je torej tako, da imamo na eni strani lahko
visoko vrednotenje vrednot in njihove uresničenosti pri osebah, ki so osebnostno
zelo prilagojene in se dobro počutijo, na drugi strani pa imamo tudi osebe, ki so
manj prilagojene in se slabše počutijo, vendar zelo visoko postavljajo vrednote (manj
pa čutijo njihovo uresničenost v lastnem življenju). Jasno se torej kaže, da je večja
uresničenost vrednot pozitivno povezana z osebnostno prilagojenostjo in psihičnim
blagostanjem, manjša uresničenost vrednot pa je povezana z manjšo osebnostno pri-
lagojenostjo in nižjim psihičnim blagostanjem, zato pa mnogi ravno zaradi manjše
uresničenosti vrednot le-te še bolj cenijo. Pri mnogih osebah z nižjim psihičnim
blagostanjem lahko pričakujemo, da bodo visoko ocenjevali pomembnost vrednot,
posebno teh, ki so v njihovem življenju premalo uresničene.
Iz nasičenj pri prvih dveh dimenzijah MFA se torej zdi, da se pri pomembnem
delu populacije višje psihično blagostanje povezuje z uresničenjem vrednot, pri
drugih pa z nižjo oceno pomembnosti vrednot, v obeh primerih pa z višjo osebno-
stno prilagojenostjo (višjim generalnim faktorjem osebnosti).
Že na oko vidimo iz Tabele 8.5, da sta prvi dimenziji MFA močni in generalni,
z njima so nasičene praktično vse spremenljivke. Za preostale tri pomembnejše

153
dimenzije pa to že ne velja več. Visokih nasičenj je pri njih že zelo malo. A so ravno
zato psihološko toliko bolj jasne. Tretja dimenzija MFA (Dim.3) visoko nasiča
le odprtost (O) in se potem nekoliko bolj povezuje z občutjem osebnostne rasti
(PWB_osrast). Zanimivo je, da najdemo substancialna negativna nasičenja te di-
menzije pri vestnosti (V) in prijetnosti (P). Morda je ta psihološka kombinacija v
zvezi s kreativnostjo, na kar bi lahko še dodatno sklepali iz signikantnega nasiče-
nja pri kulturni vrednotni orientaciji (cult_mr). Ta dimenzija tudi visoko korelira
z osebnostnim faktorjem plastičnosti (0,60) in morda bi jo lahko najbolj smiselno
tudi interpretirali kot široko komponento plastičnosti. Tudi naslednji dimenziji
MFA sta povezani predvsem s posameznimi spremenljivkami, četrta (Dim.4) ne-
gativno visoko nasiča prijetnost, peta (Dim.5) pa pozitivno korelira z vestnostjo
(V) in verskimi vrednotami (reli_mr in reli_iz). Gre torej za široki komponenti
prijetnosti nasproti neprijetnosti in religiozno obarvane vestnosti nasproti nereli-
gioznosti in nevestnosti.
Tabela 8.5: Nasičenja 36 spremenljivk z dimenzijami MFA analize.
Dim.1 Dim.2 Dim.3 Dim.4 Dim.5
E0,56 -0,42 0,26 -0,08 -0,01
P0,40 -0,37 -0,36 -0,63 0,07
V0,34 -0,29 -0,40 0,35 0,62
N-0,51 0,51 0,33 0,24 0,11
O0,40 -0,28 0,71 -0,18 0,27
sens_mr 0,54 0,52 0,13 0,02 -0,20
secu_mr 0,49 0,61 -0,02 -0,01 -0,20
stat_mr 0,29 0,44 -0,00 0,13 0,22
patr_mr 0,39 0,48 -0,15 -0,12 0,24
demo_mr 0,51 0,56 -0,03 -0,19 -0,10
soci_mr 0,54 0,58 -0,06 -0,08 -0,17
trad_mr 0,54 0,58 -0,07 -0,10 -0,11
cult_mr 0,51 0,50 0,31 -0,12 0,15
cogn_mr 0,52 0,53 0,19 -0,10 0,01
actu_mr 0,56 0,56 0,11 0,03 -0,10
reli_mr 0,19 0,31 -0,00 -0,23 0,43
sens_iz 0,69 0,31 -0,01 0,15 -0,23
secu_iz 0,65 0,35 -0,15 0,16 -0,26
stat_iz 0,48 0,27 0,01 0,23 0,21
patr_iz 0,45 0,40 -0,14 -0,08 0,28
demo_iz 0,59 0,35 -0,23 -0,02 -0,01

154
Dim.1 Dim.2 Dim.3 Dim.4 Dim.5
soci_iz 0,61 0,29 -0,25 0,10 -0,17
trad_iz 0,66 0,40 -0,16 -0,00 -0,02
cult_iz 0,64 0,33 0,26 -0,04 0,16
cogn_iz 0,67 0,38 0,00 0,05 0,04
actu_iz 0,68 0,31 -0,05 0,22 -0,02
reli_iz 0,27 0,24 -0,01 -0,19 0,43
PWB_avtonomnost 0,45 -0,43 0,15 0,10 -0,12
PWB_obvlaokolj 0,59 -0,52 -0,13 0,33 -0,07
PWB_osrast 0,43 -0,42 0,47 0,01 -0,06
PWB_smisel 0,58 -0,44 0,08 0,29 -0,03
PWB_sprejemanje 0,59 -0,53 0,00 0,26 -0,24
PWB_odnosi 0,58 -0,47 0,07 0,01 -0,23
PozAf 0,51 -0,36 0,26 0,14 0,08
NegAf -0,46 0,45 0,28 0,05 0,20
SWLS 0,47 -0,34 -0,11 0,32 -0,20
Zelo nazorno se lahko prepričamo o odnosih med spremenljivkami vseh štirih
sklopov, če projiciramo njihove lokacije v prostoru prvih dveh dimenzij MFA, tako
kot kaže Slika 8.5. V tem prostoru so namreč skupine spremenljivk zelo jasno
razmejene in to tako, da takoj vidimo njihov medsebojni položaj oziroma odda-
ljenost. Zelo jasno vidimo, kako se lokacijam spremenljivk psihičnega blagostanja
(označenim s turkizno barvo) približujejo lokacije ostalih treh sklopov spremen-
ljivk (osebnosti, uresničenosti vrednot in pomembnosti vrednot). Daleč najbliže
so lokacijam spremenljivk psihičnega blagostanja lokacije osebnosti (rdeča barva),
pravzaprav se z njimi praktično prekrivajo. Vrednotne lokacije so bistveno bolj od-
daljene, a med obema sklopoma vrednotnih lokacij je zelo jasno razločna meja.
Praktično vse lokacije spremenljivk uresničenosti vrednot (modra barva) so bliže
spremenljivkam psihičnega blagostanja kot lokacije vrednotnih usmeritev (ocene
pomembnosti vrednotnih kategorij srednjega obsega, označene z zeleno). Nevro-
ticizem (N) in negativni afekt (NegAf) sta ločena od svojih skupin, ker imata na-
sprotni predznak kot druge spremenljivke osebnosti in psihičnega blagostanja. Če
upoštevamo njun nasprotni pol, emocionalno stabilnost in nizek negativni afekt,
bi ju morali locirati natančno v nasprotni kvadrant, torej sredi oblaka spremenljivk
osebnosti in psihičnega blagostanja. Slika 8.6 torej zelo nazorno potrjuje naše ugo-
tovitve: psihično blagostanje je najbolj povezano z osebnostjo, nato z uresničeno-
stjo vrednot in nazadnje z običajnimi vrednotnimi usmeritvami.

155
-1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0
-1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0
Dim 1 (26.14 %)
Dim 2 (17.92 %)
oseb
vred
uresn
pblag
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr actu_mr
reli_mr sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
Slika 8.5: Lokacije 36 spremenljivk v prostoru prvih dveh dimenzij MFA. Iz njih je
lepo razvidno, da se lokacijam spremenljivk psihičnega blagostanja (označenim s turki-
zno barvo), najbolj približujejo lokacije osebnosti (rdeča barva), pravzaprav se z njimi
praktično prekrivajo. Nato se lokacijam spremenljivk psihičnega blagostanja približujejo
lokacije spremenljivk uresničenosti vrednot (modra barva), najbolj pa so od njih odda-
ljene lokacije vrednotnih usmeritev (ocen pomembnosti vrednotnih kategorij srednjega
obsega, označenih z zeleno).
8.6 Kanonična korelacijska analiza neodvisnega in odvisne-
ga niza
Cilj našega raziskovanja je ugotavljanje, v kolikšni meri dimenzije treh psiholoških
sklopov spremenljivk, torej dimenzije osebnosti, vrednotnih orientacij in uresniče-
nosti vrednot pojasnjujejo in napovedujejo varianco v četrtem sklopu spremenljivk, v
dimenzijah psihičnega blagostanja. Deloma smo na to vprašanje odgovorili z izsledki
regresijske analize. Vendar smo pri tem izgubili nekaj informacije, kajti pri regresij-
ski analizi lahko uporabimo samo eno odvisno spremenljivko ali kriterij. To je bil
generalni faktor psihičnega blagostanja. Ta sicer predstavlja skupni imenovalec spre-
menljivk psihičnega blagostanja, tvori tako rekoč glavnino psihičnega blagostanja, ne

156
zajame pa vse variance vseh dimenzij psihičnega blagostanja. Idealno bi bilo, če bi
lahko raziskali odnos med celotnim nizom neodvisnih ali prediktorskih spremenljivk
(dimenzij osebnosti, pomembnosti vrednot in uresničenosti vrednot) na eni strani in
celotnim nizom odvisnih ali kriterijskih spremenljivk (dimenzij psihičnega blagosta-
nja). Prav to pa dejansko lahko naredimo s pomočjo kanonične korelacijske analize
(tudi kanonične faktorske analize). Z njo se lahko lotimo pojasnjevanja variance, ki
se pojavlja v prostoru med dvema nizoma spremenljivk, katerih odnose raziskuje-
mo, torej variance med nizom dimenzij osebnosti in vrednot na eni strani in nizom
dimenzij psihičnega blagostanja na drugi strani. V terminologiji kanonične faktorske
analize tretiramo prvi niz spremenljivk kot neodvisne ali prediktorske spremenljivke,
drugi niz pa kot odvisne spremenljivke. Kanonična korelacijska analiza nam lahko
posreduje latentne dimenzije, ki pojasnjujejo varianco v odnosih med obema nizoma:
gre za t. i. kanonične variate ali kanonične korene.
Delno smo na zgoraj postavljeno vprašanje odgovorili tudi s pomočjo multiple fak-
torske analize, ki nam je dala kar nekaj odgovorov o povezavah med štirimi sklopi
merjenih spremenljivk. Posredovali so nam jih koecienti MFA (RV in Lg koe-
cienti) in nasičenja spremenljivk z dimenzijami MFA. Vendar je MFA usmerjena
k raziskovanju latentnih dimenzij v korelacijah celotnega niza vseh spremenljivk
(podobno kot običajna faktorska analiza) ne pa k raziskovanju latentnih dimenzij
v korelacijah med nizom neodvisnih in odvisnih spremenljivk. Za to sta primerni
dve drugi metodi: prva je omenjena kanonična korelacijska analiza (ali tudi kano-
nična faktorska analiza), druga pa je PLS analiza. V tem razdelku bomo prikazali
rezultate kanonične analize, v naslednjem pa rezultate PLS analize.
S kanonično korelacijsko analizo torej lahko raziščemo latentno ozadje korelacij-
skih odnosov med dvema nizoma spremenljivk. Latentne dimenzije, ki povezuje-
jo oba niza, imenujemo kanonične funkcije, vsako od njih pa sestavljata ustrezni
variati ali korena, ena za en, druga za drugi niz. K prvi kanonični funkciji sodita
torej obe prvi variati (za odvisni in neodvisni niz), k drugi kanonični funkciji obe
drugi variati itd. Namen kanonične analize je odkriti takšne latentne spremenljivke
(variate) enega niza spremenljivk, ki maksimalno korelirajo z ustreznimi latentni-
mi spremenljivkami (variatami) drugega niza. V tem pogledu je kanonična analiza
primerljiva z regresijsko analizo, le da lahko raziskujemo vpliv in napovedno moč
prediktorskega niza spremenljivk na cel niz kriterijskih spremenljivk in ne le na
eno, kot pri običajni linearni regresiji. Kanonična analiza je torej nekakšna razširje-
na regresijska analiza, razširjena v njenem kriterijskem (odvisnem) nizu.
Kanonična korelacijska analiza nam nudi več pomembnih in zanimivih pa-
rametrov, ki nam omogočajo boljše razumevanje odnosov med raziskovanimi

157
spremenljivkami. Začnemo lahko pri testih pomembnosti izločenih kanonič-
nih funkcij, ki kažejo, da je kar osem kanoničnih funkcij signikantnih, deveta
pa na meji signikantnosti. Vendar so samo pri prvih štirih kanoničnih funkci-
jah dobljene variate dovolj povezane, da jih lahko smiselno interpretiramo. A to
vsekakor pomeni, da sta oba niza spremenljivk, neodvisni (osebnost in vrednote) in
odvisni (psihično blagostanje) krepko povezana. Naslednji pomembni parameter je
kanonična korelacija. Kanonična korelacija pomeni stopnjo korelacije med ustre-
znimi variatami, in ta znaša 0,815 za obe prvi variati, 0,668 za drugi variati, obe
variati tretje kanonične funkcije korelirata 0,510 in obe variati četrte kanonične
funkcije 0,506. Prvi dve variati imata torej 66,5 odstotkov skupne variance, drugi
dve 46, tretji dve pa le še 26. To pomeni, da prva variata neodvisnega niza (osebnost
in vrednote) pojasnjuje okrog 66,5 odstotkov variance v kanonični funkciji drugega,
odvisnega niza (psihično blagostanje) itd. Zdi se torej, da sta le prvi dve kanonični
funkciji bistveno bolj vredni naše nadaljnje pozornosti, saj daleč najbolj povezujeta
psihično blagostanje z osebnostjo in vrednotami.
Tabela 8.6: Nasičenja kanoničnih variat neodvisnega niza.
CV 1 CV 2 CV 3 CV 4 CV 5 CV 6 CV 7 CV 8 CV 9
E-0,72 -0,29 -0,09 0,44 0,25 0,11 0,05 0,02 -0,19
P-0,51 0,00 -0,29 0,16 -0,07 -0,13 -0,42 -0,11 0,14
V-0,45 0,25 0,68 0,08 0,12 -0,14 -0,15 0,10 0,10
N0,82 -0,23 0,20 0,37 -0,17 -0,02 0,10 0,03 0,03
O-0,41 -0,71 0,17 -0,14 -0,09 0,29 -0,11 -0,06 0,01
sens_mr -0,08 -0,16 0,02 0,09 -0,04 0,18 -0,14 -0,13 0,32
secu_mr 0,02 -0,00 0,05 0,11 -0,00 0,13 -0,08 0,11 0,20
stat_mr 0,09 0,18 0,23 0,10 0,13 0,52 -0,28 -0,13 -0,09
patr_mr 0,02 0,26 0,05 0,22 0,30 0,36 0,02 -0,10 0,31
demo_mr -0,03 -0,04 -0,17 0,06 -0,01 0,08 -0,16 0,11 0,19
soci_mr -0,01 -0,01 0,02 0,20 -0,14 0,11 -0,25 0,21 0,15
trad_mr -0,02 -0,03 0,00 0,14 -0,02 0,01 -0,03 0,24 0,29
cult_mr -0,01 -0,29 0,06 -0,01 0,05 0,18 -0,20 0,08 0,43
cogn_mr -0,02 -0,29 0,09 0,08 0,13 0,10 -0,03 0,29 0,26
actu_mr -0,06 -0,20 0,13 0,08 0,02 0,06 0,04 -0,04 0,24
reli_mr 0,14 -0,07 0,07 0,19 0,02 -0,02 -0,27 0,28 -0,21
sens_iz -0,38 0,06 0,01 0,24 -0,39 0,12 0,00 -0,21 0,26
secu_iz -0,34 0,20 0,05 0,15 -0,37 0,02 -0,06 0,28 0,26
stat_iz -0,20 0,11 0,24 0,07 -0,19 0,39 0,09 -0,08 -0,02
patr_iz -0,06 0,17 0,05 0,19 0,15 0,41 0,08 -0,03 0,26

158
CV 1 CV 2 CV 3 CV 4 CV 5 CV 6 CV 7 CV 8 CV 9
demo_iz -0,23 0,24 -0,04 0,36 -0,02 0,12 -0,15 0,00 0,16
soci_iz -0,31 0,32 0,02 0,26 -0,43 0,28 -0,02 0,19 0,15
trad_iz -0,24 0,04 0,20 0,22 -0,15 0,03 0,02 0,21 0,18
cult_iz -0,23 -0,21 0,13 0,08 -0,15 0,22 -0,16 -0,07 0,39
cogn_iz -0,26 -0,08 0,13 0,24 -0,14 0,37 0,07 0,38 0,37
actu_iz -0,34 0,04 0,36 0,12 -0,30 0,10 0,09 -0,11 0,14
reli_iz 0,02 -0,05 0,12 0,12 -0,15 -0,02 -0,21 0,28 -0,33
Kakšna je ta povezanost, lahko bolj natančno vidimo iz nasičenj spremenljivk s kano-
ničnimi funkcijami oziroma ustreznimi variatami. Na Tabeli 8.6 vidimo nasičenost
neodvisnih spremenljivk s kanoničnimi funkcijami (gre torej za prvih devet parov
variat teh funkcij), na Tabeli 8.7 pa lahko vidimo ustrezna nasičenja spremenljivk
psihičnega blagostanja, odvisnih spremenljivk (drugih devet parov variat). Oglejmo
si najprej obe variati prve kanonične funkcije (CV 1 iz Tabele 8.6 in CV 1 iz Tabele
8.7; glej tudi Sliko 8.6). Zaradi jasnosti in preglednosti lahko obrnemo predznake
nasičenj, da bomo bolj smiselno interpretirali funkcijo. Takoj vidimo, da so najvišja
nasičenja pri spremenljivkah psihičnega blagostanja (z negativnim afektom nasproti
vsem ostalim dimenzijam), torej pri našem odvisnem nizu. Razmeroma visoka nasi-
čenja so nato pri dimenzijah osebnosti (nevroticizem nasproti vsem ostalim), najvišja
v nizu neodvisnih spremenljivk. Tako se lahko tudi s pomočjo kanonične korelacijske
analize temeljito prepričamo, da so v skupinah neodvisnih spremenljivk osebnostne
dimenzije najbolj povezane s psihičnim blagostanjem, zlasti ekstravertnost in nevro-
ticizem. Sledijo nasičenja pri dimenzijah uresničenosti vrednot, nizka ali celo ničelna
pa so nasičenja pri dimenzijah vrednotne orientacije. Potrjujejo se torej naše prejšnje
ugotovitve: med prediktorji psihičnega blagostanja so v prvi vrsti osebnostne di-
menzije, nato dimenzije uresničenosti vrednot, medtem ko dimenzije pomembnosti
vrednot praktično skoraj niso povezane s psihičnim blagostanjem.
Na podlagi kanonične korelacijske analize lahko izračunamo točkovne vrednosti (skore)
za kanonične funkcije oziroma variate in pričakovali bi, da se bodo te vrednosti ujemale
z regresijskimi skori, ki jih lahko dobimo iz podatkov regresijske analize. Resnično
dobimo zelo visoki korelaciji kanoničnih skorov z regresijskimi skori in sicer 0,977 za
skore na podlagi prve variate neodvisnega niza (osebnost in vrednote) in 0,804 za skore
na podlagi prve variate odvisnega niza (psihično blagostanje).
Druga kanonična funkcija s svojima variatama (vsaka od njih pri svojem nizu,
glej CV 2 pri Tabeli 8.6 in Tabeli 8.7) očitno povezuje odprtost (O) z osebno-
stno rastjo (PWB_rast), medtem ko druga nasičenja spremenljivk ne izstopajo.

159
Podobno se nam kaže pri ostalih kanoničnih funkcijah: močna nasičenja najdemo
npr. pri vestnosti (V) za tretjo kanonično funkcijo. Kot vidimo, se v odvisnem nizu
z vestnostjo najbolj povezujeta obvladovanje okolja (PWB_obvlaokolj) in občutje
življenjske smiselnosti (PWB_smisel). Četrta kanonična funkcija povezuje ekstra-
vertnost (E) s kakovostjo medosebnih odnosov (PWB_odnosi). Iz pete kanonične
funkcije lahko razberemo prispevek uresničenosti socialnih (soci_iz), varnostnih
(secu_iz) in čutnih vrednot (sens_iz) k psihičnemu blagostanju, zlasti k splošnemu
zadovoljstvu (SWLS). Šesta kanonična funkcija povezuje orientacijo k statusnim
vrednotam (stat_mr) s pozitivnim afektom (PozAf), sedma funkcija povezuje ne-
prijetnost (-P) z občutjem avtonomnosti (PWB_avtonomnost), pri drugih kano-
ničnih funkcijah pa so povezave razmeroma šibke in zamegljene. Vsekakor nam
daje prva kanonična funkcija največ informacij o povezavah med nizoma neodvi-
snih in odvisnih spremenljivk, nato pa v res večji meri le še druga.
Tabela 8.7: Nasičenja kanoničnih variat odvisnega niza.
CV 1 CV 2 CV 3 CV 4 CV 5 CV 6 CV 7 CV 8 CV 9
PWB_avtonomnost -0,65 -0,30 0,05 -0,10 0,19 -0,19 0,48 0,28 0,32
PWB_obvlaokolj -0,83 0,14 0,36 0,16 -0,17 -0,24 0,11 -0,06 -0,18
PWB_osrast -0,54 -0,75 0,09 -0,17 -0,22 -0,15 -0,15 -0,05 -0,07
PWB_smisel -0,67 -0,16 0,36 0,10 -0,30 -0,07 -0,29 0,46 -0,02
PWB_sprejemanje -0,79 -0,03 -0,02 -0,02 -0,38 -0,01 0,22 0,33 -0,28
PWB_odnosi -0,76 -0,20 -0,29 0,51 -0,11 -0,09 -0,06 0,07 -0,03
PozAf -0,62 -0,35 0,30 0,12 0,15 0,58 0,06 -0,06 -0,17
NegAf 0,81 -0,30 0,23 0,37 -0,18 0,02 0,15 0,02 -0,09
SWLS -0,58 0,18 0,08 0,10 -0,69 0,25 0,17 -0,01 0,21
Rezultate kanonične korelacijske analize lahko na več načinov tudi gračno pri-
kažemo. Ena od takšnih možnosti je heliogram, ki nazorno prikazuje nasiče-
nja spremenljivk neodvisnega niza in odvisnega niza (Slika 8.6). Vsa nasičenja
spremenljivk psihičnega blagostanja so relativno visoka (nasičenje z negativnim
afektom − NegAf − je seveda v obratni, negativni smeri), s psihičnim blagostanjem
pa se najbolj povezujejo nevroticizem (N), seveda v obratni, negativni smeri, torej
čustvena stabilnost, ekstravertnost (E), prijetnost (P), vestnost (V) in odprtost (O),
torej dimenzije osebnosti ali, če hočemo, generalni faktor osebnosti. Nato so kar
vidne povezave s spremenljivkami izpolnjenosti oziroma uresničenosti vrednot,
medtem ko so nasičenja pri običajnih kategorijah vrednotne usmerjenosti prak-
tično zanemarljiva. Ponovno vidimo, da je še najvišja korelacija s prvo kanonično
funkcijo pri verskih vrednotah (reli_mr; iz Tabele 8.6. lahko razberemo, da znaša

160
0,14), kar glede na predznak nasičenja, ki je enak kot pri nevroticizmu in negativ-
nem afektu, pomeni nizko čeprav že signikantno povezavo religiozne usmerjeno-
sti z nižjo stopnjo psihičnega blagostanja.
Povezava psihičnega blagostanja z versko vrednotno orientacijo je zanimivost, ki ji
velja posvetiti nekaj pozornosti. Zdi se, da bi lahko govorili o dveh kategorijah te
povezave. Pri delu populacije z nižjim psihičnim blagostanjem so verjetno pojavlja
stopnjevana religioznost kot odziv na stresorje in čim večji je ta segment popula-
cije, bolj se bo korelacija med religioznostjo in psihičnim blagostanjem gibala v
smer negativne povezave. Pri drugem delu populacije pa se dogaja nekaj drugega:
vernost pomeni pri teh osebah dejavnik, ki pozitivno vpliva na njihovo psihično
blagostanje. V družbah, kjer je vernost ocenjuje kot nekaj pozitivnega (in takšnih
družb je večina), bo ta segment populacije prevladal nad prvo omenjenim in ko-
relacija med vernostjo in psihičnim blagostanjem bo pozitivna. Zdi se, da je pri
nas vpliv prvega dela populacije relativno močan, zato je korelacija med psihičnim
blagostanjem in vernostjo nizka ali celo rahlo negativna, medtem ko so v večini
raziskav tega razmerja raziskovalci po svetu našli pozitivno korelacijo.
E
P
V
N
O
sens_mr
secu_mr
stat_mr
patr_mr
demo_mr
soci_mr
trad_mr
cult_mr
cogn_mr
actu_mr
reli_mr
sens_iz
secu_iz
stat_iz
patr_iz
demo_iz
soci_iz
trad_iz
cult_iz
cogn_iz
actu_iz
reli_iz
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
Kanonična variata 1
Psihično blagostanjeOsebnost in vrednote
Slika 8.6: Nasičenja s prvo kanonično funkcijo (variato) pri spremenljivkah neodvisnega
niza (Osebnost in vrednote) in spremenljivkah odvisnega niza (Psihično blagostanje).

161
Še en pomemben podatek nam posreduje kanonična korelacijska analiza. Poveza-
nost med dvema nizoma spremenljivk seveda pomeni, da je del informacije enega
niza vsebovan v informaciji drugega niza in obratno. Prekrivanje informacije ozna-
čujemo z izrazom redundantnost in kanonična korelacijska analiza med drugim
omogoča oceno redundantnosti obeh nizov. Še več, to redundantnost lahko raz-
gradimo, tako da vidimo kolikšni deli redundantnosti se skrivajo v posameznih
kanoničnih funkcijah oziroma variatah. Slika 8.7 nam to nazorno prikazuje. Na
levem gračnem prikazu vidimo redundantnost neodvisnega niza glede na odvisni
niz, medtem ko prikazuje desni gračni prikaz redundantnost odvisnega niza glede
na dano informacijo neodvisnih spremenljivk. Na obeh grah pomeni prvi stolpec
celotno redundanco (total), ostali stolpci pa redundanco, porazdeljeno po kano-
ničnih funkcijah oziroma variatah, od CV 1 do CV 9 (glej tudi legendo k Sliki
8.7). Pregledno in lahko razumljivo mero redundantnosti predstavljajo koecienti
redundance. Koecient za skupno redundantnost odvisnega niza glede na dano
informacijo neodvisnega niza znaša 0,434. To seveda pomeni, da spremenljivke
neodvisnega niza vsebujejo kar okrog 43 odstotkov informacije odvisnih spremen-
ljivk. Koecient za skupno redundantnost neodvisnega niza glede na informacijo
v odvisnem nizu je bistveno manjši, znaša 0,122 in to je razumljivo, saj imamo v
neodvisnem nizu bistveno več spremenljivk kot v odvisnem: njihov vpliv na odvisni
niz bo seveda večji kot obratno. In res je, da nas običajno bolj zanima redundan-
tnost odvisnega niza glede na neodvisne spremenljivke kot pa obratno.
0 45
0,5
Total
0,25
0,3
0,35
0,4
0
,
45
e
ne variance
CV1
CV2
CV3
CV4
C
V
5
0
0,05
0,1
0,15
0,2
Delež pojasnj
e
C5
CV6
CV7
CV8
CV9
X pri danem Y Y pri danem X
Slika 8.7: Prikaz redundantnosti obeh nizov spremenljivk. Levi graf kaže redundan-
tnost neodvisnega niza glede na odvisni niz, desni graf pa prikazuje redundantnost
odvisnega niza glede na dano informacijo neodvisnih spremenljivk. Prvi stolpec pome-
ni celotno redundanco (total), ostali stolpci pa redundanco, porazdeljeno po kanoničnih
funkcijah oziroma variatah, od CV 1 do CV 9 (glej legendo).

162
Redundantnost lahko imamo za kazalec prediktivnosti, obenem pa nam lahko rabi
za potrditev veljavnosti in moči kanonične korelacije. Zato lahko pričakujemo grobo
ujemanje med merami redundance in merami pojasnjene variance pri regresijski
analizi ali pri PLS analizi. O tej primerjavi bomo spregovorili v naslednjem razdelku,
ko bomo poznali tudi rezultate analiz PLS (Metoda delnih najmanjših kvadratov).
8.7 PLS analiza
Regresijska analiza po metodi delnih najmanjših kvadratov (PLS analiza na kratko)
predstavlja naslednjo dobro možnost za analiziranje odnosov med neodvisnim in
odvisnim nizom spremenljivk. Metoda je dobila ime zato, ker skušamo z njo mini-
mizirati vsoto kvadratov slučajnih napak. V grobem je njena osnovna logika kom-
binacija linearne multivariatne regresijske analize, komponentne analize (PCA) in
kanonične korelacijske analize. Z njo namreč skušamo najti na eni strani takšno
kombinacijo povezav kriterija s prediktorji, ki v največji meri pojasnjuje in na-
poveduje odvisne spremenljivke. A v ta namen uporablja PLS algoritem iskanja
latentnih spremenljivk, ki v bistvu pomeni komponentno analizo. Povrhu pa lahko
s PLS modeliramo odnose med prediktorji in več odvisnimi spremenljivkami, tako
kot to počnemo pri kanonični korelacijski analizi. Ena najpomembnejših prednosti
metode PLS je ta, da maksimizira pojasnjevalno vrednost prediktorskih spremen-
ljivk, tako da dobimo model, ki daje največ informacije o odvisni spremenljivki ali
odvisnih spremenljivkah. Poleg tega imamo pri uporabi PLS manj vnaprejšnjih
zahtev in omejitev, lahko jo npr. uporabljamo pri majhnem številu udeležencev ob
zelo velikem številu spremenljivk, nimamo problemov s kolinearnostjo itd.
PLS postopek razčlenja dva niza spremenljivk, neodvisni in odvisni, podobno
torej kot kanonična korelacijska analiza. Z njim iščemo linearno kombinacijo pri
odvisnih in neodvisnih spremenljivkah, s katero maksimiziramo kovarianco med
njimi. Ta linearna kombinacija je latentna dimenzija (faktor, komponenta). Po
identikaciji takšne latentne dimenzije ostaja praktično vedno del nepojasnjene
variance, ki jo skušamo nato v čim večji meri pojasniti z iskanjem nove, naslednje
linearne kombinacije ali kompozicije spremenljivk, torej naslednje latentne dimen-
zije. Postopek se nato nadaljuje, podobno kot pri faktorski ali komponentni analizi,
dokler ne dobimo dovolj ekonomične solucije latentnih spremenljivk. Navadno je
to solucija, ki je dovolj ekonomična: posreduje pregledno, navadno manjše število
latentnih spremenljivk, ki pa pojasnjujejo relativno velik odstotek variance.
Tako kot pri drugih multivariatnih analizah dobimo tudi s PLS več zanimivih izraču-
nov, ki se nanašajo na odnose med raziskovanimi spremenljivkami. Naj začnemo pri
vprašanju, koliko latentnih dimenzij (skupnih komponent) je s PLS analizo smiselno

163
izločiti v našem primeru. Po kriterijih algoritma plsgenomics (paket plsgenomics v
programu R) je optimalno število takšnih komponent 7. Sedem izbranih kompo-
nent pojasnjuje 68,47 odstotka variance v neodvisnem nizu osebnostnih in vredno-
tnih spremenljivk in 41,13 odstotka variance v nizu odvisnih spremenljivk psihičnega
blagostanja. Vendar pa solucija s tremi latentnimi dimenzijami (komponentami) PLS
01234567
0.85 0.90 0.95 1.00
PWB_avtonomnost
01234567
0.75 0.85 0.95
PWB_obvlaokolj
01234567
0.75 0.85 0.95
PWB_osrast
01234567
0.85 0.90 0.95 1.00
PWB_smisel
01234567
0.80 0.90 1.00
PWB_sprejemanje
01234567
0.75 0.85 0.95
PWB_odnosi
01234567
0.85 0.90 0.95 1.00
PozAf
01234567
0.75 0.85 0.95
NegAf
01234567
0.86 0.90 0.94 0.98
SWLS
število komponent
RMSEP
Slika 8.8: Upadanje RMSEP ali CV vrednosti glede na število latentnih dimenzij
(komponent) PLS. Te vrednosti so tem višje, čim manjša je pojasnjena varianca in z
vsako izločeno komponento upadejo. Iz prikazanih diagramov je razviden znaten upad
po dveh komponentah in po tretji komponenti se krivulja ustali. Dve ali maksimalno
tri komponente že zadostujeta, saj nam dajeta večino zaželene informacije o pojasnjeni
varianci dimenzij psihičnega blagostanja. RMSEP krivulje so primerljive s krivuljami
testa drobirja (scree test), ki nam kažejo, katero je optimalno število izločenih latentnih
dimenzij pri faktorski analizi.

164
dovolj ekonomično pojasni varianco pri spremenljivkah odvisnega niza (spremenljiv-
kah psihičnega blagostanja), pri večini že celo po drugi komponenti ni več kakega
znatnejšega povečevanja pojasnjene variance. To nam zelo nazorno pokažejo diagrami
za vsako spremenljivko odvisnega niza, ki jih vidimo na Sliki 8.8. Slika 8.8 prikazuje t.
i. validacijske vrednosti ali CV vrednosti, ki so izračunane po algoritmu, imenovanem
z oznako RMSEP. Te vrednosti so tem višje, čim manjša je pojasnjena varianca. Če
nimamo nobene latentne dimenzije, potem so te vrednosti maksimalne (1,00), s prvo
latentno dimenzijo, ki vedno pojasni največ variance pa CV vrednosti opazno upadejo,
prav tako po drugi komponenti, potem pa že bistveno manj in po tretji komponen-
ti njihov padec ne kaže več na upoštevanja vredno povečevanje odstotka pojasnjene
variance. Najpomembnejši del informacije o psihičnem blagostanju bomo torej prido-
bili že s pomočjo dveh ali maksimalno treh komponent PLS.
Povejmo zdaj kaj več o prvih treh komponentah PLS. Prva komponenta pojasni
25,31 odstotka variance v neodvisnem nizu in 21,95 odstotka variance v odvisnem
nizu. Druga komponenta pojasni 20,92 odstotka variance v neodvisnem nizu in 10,80
odstotka variance v odvisnem nizu. Tretja komponenta pa pojasni 5,74 odstotka
variance v neodvisnem nizu in 4,23 odstotka variance v odvisnem nizu. Iz Tabele 8.8
pa lahko vidimo, kolikšen odstotek variance pojasnjujejo osebnostne in vrednotne spre-
menljivke pri posameznih spremenljivkah psihičnega blagostanja. Tudi tukaj se lahko
prepričamo, da se odstotki pojasnjene variance močno povečujejo po prvi, drugi in
eventualno tretji komponenti, potem pa le še bistveno manj. A pri katerih spremenljiv-
kah psihičnega blagostanja je prediktorski vpliv osebnosti in vrednot največji? Iz tabele
vidimo, da na podlagi osebnostnih in vrednotnih informacij lahko najbolje napove-
dujemo negativni afekt (NegAf) in obvladovanje okolja (PWB_okolje), najmanj pa
splošno zadovoljstvo (SWLS) in občutje avtonomije (PWB_avtonomnost).
Tabela 8.8: Odstotek pojasnjene variance spremenljivk psihičnega blagostanja pri PLS
komponentah.
spremenljivke Komp1 Komp2 Komp3 Komp4 Komp5 Komp6 Komp7
1PWB_avtonomnost 15,88 25,93 28,97 29,53 29,91 32,03 32,54
2PWB_obvlaokolj 30,22 45,18 47,04 47,99 48,23 49,89 50,71
3PWB_osrast 13,34 22,56 43,58 43,59 43,86 44,39 44,41
4PWB_smisel 24,00 32,66 33,18 34,93 34,95 36,00 36,17
5PWB_sprejemanje 25,90 40,11 40,19 40,19 40,46 41,74 41,76
6PWB_odnosi 28,02 39,91 40,20 41,61 44,28 45,03 48,24
7PozAf 20,45 27,64 31,81 32,28 33,95 33,95 36,07
8NegAf 20,90 36,55 40,56 46,77 48,77 50,35 51,36
9SWLS 18,88 24,26 27,33 28,16 28,61 28,76 28,88

165
Oglejmo si zdaj bolj natančno še psihološko vsebino posameznih komponent PLS.
Tabela 8.9 nam kaže nasičenja vseh spremenljivk s prvimi tremi komponentami
PLS. Iz njih bomo skušali dognati, kako bi lahko najbolj smiselno interpretirali
vsebino omenjenih komponent. Prva komponenta je očitno zelo generalna, saj se
razen pri verskih vrednotah pokažejo pomembna nasičenja pri vseh spremenljiv-
kah. Lahko bi jo označili kot dimenzijo splošne psihične prilagojenosti, ki na eni
strani povezuje zaželene vidike osebnosti, vrednot in psihičnega blagostanja, na
drugi strani pa njihove manj zaželene vidike (nevroticizem in negativni afekt).
Omembe vredno je, da k tej dimenziji relativno največ prispevajo spremenljiv-
ke uresničenosti vrednot. Glede na to, da prav ta komponenta pojasnjuje največ
variance med spremenljivkami, obenem pa povezuje osebnost in vrednote s psi-
hičnim blagostanjem, lahko torej rečemo, da v največji meri vplivajo na psihično
blagostanje naslednji dejavniki:
• osebnostna kombinacija, ki ustreza generalnemu faktorju osebnosti (nizek
nevroticizem in visoka ekstravertnost, prijetnost, odprtost in vestnost),
• višja stopnja ocenjene uresničenosti in izpolnjenosti vrednot in
• višja stopnja ocenjene pomembnosti vrednot.
Podobno kot pri kanonični analizi, kjer dobimo točkovne vrednosti prve kano-
nične funkcije pri pri variati neodvisnega niza (kan1x) in pri variati odvisnega
niza (kan1y), lahko izračunamo točkovne vrednosti prve komponente PLS tako s
težiščem pri neodvisnih spremenljivkah (pls1x), kakor tudi s težiščem pri odvisnih
spremenljivkah (pls1y).
Druga komponenta PLS je tudi zelo zanimiva, ne nazadnje pojasnjuje, kot smo že
povedali, tudi sorazmerno velik del variance v nizu spremenljivk. Iz nasičenj spre-
menljivk s to komponento (Komp2 v Tabeli 8.9) lahko razberemo, da najdemo v luči
te komponente višje psihično blagostanje v povezavi z nižjo oceno pomembnosti
vrednot, nižjo oceno uresničenosti vrednot in osebnostno kombinacijo, ki spet še
najbolj ustreza generalnemu faktorju osebnosti. Pri tej komponenti je vloga pomemb-
nosti vrednot večja kot vloga uresničenosti vrednot. Vse to nas močno spominja na
psihološko vsebino prvih dveh dimenzij MFA (glej Tabelo 8.5). Resnično faktorski
točkovni skori prvih dveh komponent PLS skoraj popolnoma korelirajo s faktorski-
mi vrednostmi prvih dveh dimenzij MFA (0,97 pri prvi in 0,96 pri drugi, če ustrezno
obrnemo predznake nasičenj). Gre torej za to, da se pri prediktorjih psihičnega bla-
gostanja pojavljata dve kombinaciji korelacij med spremenljivkami:
• kombinacija višjega generalnega faktorja osebnosti (nizek nevroticizem, viso-
ka ekstravertnost, prijetnost, odprtost in vestnost), uresničenosti vrednot in v
manjši meri višje ocene pomembnosti vrednot in

166
• kombinacija višjega generalnega faktorja osebnosti, nižje ocene pomembnosti
vrednot in le v manjši meri nižje uresničenosti vrednot.
Kot smo nakazali že v razdelku analize MFA, je velika verjetnost, da se pri po-
membnem segmentu populacije višje psihično blagostanje povezuje z uresniče-
njem vrednot in splošno osebnostno prilagojenostjo (v smislu generalnega faktorja
osebnosti), pri drugem pomembnem segmentu populacije pa predvsem z nižjo
oceno pomembnosti vrednot in v manjši meri z višjo osebnostno prilagojenostjo
in nižjim uresničenjem vrednot. Višji generalni faktor osebnosti, višja osebnostna
prilagojenost se torej v enem primeru povezuje predvsem z višjo stopnjo uresniče-
nosti vrednot pri napovedovanju psihičnega blagostanja, v drugem primeru pa se
povezuje z nižjo oceno pomembnosti vrednot. Pri mnogih je torej ključni dejavnik
psihičnega blagostanja poleg osebnosti stopnja uresničenosti vrednot in te osebe v
povprečju tudi višje ocenjujejo pomembnost vrednot. A mnoge druge osebe, kjer
najdemo višje psihično blagostanje, bodo bistveno niže ocenjevale pomembnost
vrednot in do neke mere tudi uresničenost vrednot. Najbrž gre pač za potrditev
pogosto opaženega psihološkega dejstva, da osebe z nižjo stopnjo psihičnega bla-
gostanja višje ocenjujejo pomembnost vrednot, zlasti tistih, pri katerih si želijo, da
bi bile v njihovem življenju bolj uresničene.
Pri tretji komponenti PLS najbolj pritegne pozornost povezava med odprtostjo
(O) na osebnostni ravni, vrednotenjem kulturnih vrednot (cult_mr) in dimen-
zijo osebnostne rasti (PWB_osrast). Pomemben delež psihičnega blagostanja se
torej povezuje z odprtostjo, s tem pa tudi plastičnostjo in usmerjenostjo h kultur-
nim vrednotam. Tudi ta komponenta visoko korelira z ustrezno tretjo dimenzijo
MFA (0,89). Upoštevaje to, kar smo povedali v diskusiji pri obravnavanju rezulta-
tov MFA analize, gre pri tej komponenti za povezavo s faktorjem plastičnosti, ki
morda indicira višjo stopnjo nekonvencionalnosti in ustvarjalnosti.
Tabela 8.9: Nasičenja spremenljivk s prvimi tremi komponentami PLS.
Komp1 Komp2 Komp3
E0,29 0,17 -0,21
P0,22 0,15 0,12
V0,18 0,11 0,20
N-0,28 -0,20 -0,17
O0,21 0,11 -0,57
sens_mr 0,23 -0,24 -0,13
secu_mr 0,20 -0,28 -0,04
stat_mr 0,11 -0,21 0,08

167
Komp1 Komp2 Komp3
patr_mr 0,16 -0,24 0,18
demo_mr 0,21 -0,27 -0,05
soci_mr 0,23 -0,26 -0,01
trad_mr 0,22 -0,27 -0,04
cult_mr 0,22 -0,23 -0,34
cogn_mr 0,21 -0,25 -0,28
actu_mr 0,24 -0,26 -0,16
reli_mr 0,06 -0,15 -0,08
sens_iz 0,35 -0,13 0,10
secu_iz 0,32 -0,15 0,19
stat_iz 0,23 -0,12 0,10
patr_iz 0,19 -0,20 0,18
demo_iz 0,29 -0,16 0,24
soci_iz 0,30 -0,12 0,28
trad_iz 0,32 -0,18 0,08
cult_iz 0,31 -0,14 -0,23
cogn_iz 0,33 -0,17 -0,03
actu_iz 0,34 -0,13 0,07
reli_iz 0,11 -0,12 -0,06
PWB_
avtonomnost
0,20 0,13 -0,14
PWB_
obvlaokolj
0,27 0,16 0,11
PWB_osrast 0,18 0,13 -0,37
PWB_smisel 0,24 0,12 -0,06
PWB_
sprejemanje
0,25 0,16 0,02
PWB_odnosi 0,26 0,15 -0,04
PozAf 0,22 0,11 -0,17
NegAf -0,22 -0,17 -0,16
SWLS 0,21 0,10 0,14
Vsekakor nas velika prva dimenzija PLS spominja na druge indikatorje prvih, torej
glavnih dimenzij, ki smo jih dobili z multivariatnimi analizami kot so regresij-
ska analiza, multipla faktorska analiza (MFA) in kanonična korelacijska analiza.
Zato bi bilo zanimiva eksaktno ugotoviti ujemanje med vsemi temi dimenzija-
mi. Pričakovali bi namreč visoko ujemanje, ki bi ga najbolj pokazale korelacije

168
med omenjenimi dimenzijami. Dejansko tudi je tako. Kot vidimo iz Tabele 8.10,
so korelacije med glavnimi dimenzijami, ki pri različnih multivariatnih analizah
pojasnjujejo odnose med spremenljivkami našega raziskovalnega modela, vse po
vrsti zelo visoke ali vsaj visoke. Različnost predznakov naj nas ne moti, saj je zgolj
posledica usmeritve dimenzije, glede na nasičenja. Če vse dimenzije orientira-
mo v enaki smeri, potem lahko damo vsem korelacijam enak, denimo pozitiven
predznak. Nekatere korelacije so ekstremno visoke, kar nakazuje, da gre za praktič-
no identične dimenzije, tako npr. korelacija med regresijskimi skori (regr) in skori
kanonične variate neodvisnega niza (kan1x), pa korelacija med prvo komponento
PLS z ozirom na neodvisni niz (pls1x) in prvo dimenzijo MFA (mfa1) in tudi ko-
relacija med prvo komponento PLS s težiščem pri odvisnem nizu (pls1y) in skori
kanonične variate odvisnega niza (kan1y).
Tabela 8.10: Korelacije med točkovnimi vrednostmi prvih dimenzij multivariatnih
analiz.
regr mfa1 kan1x kan1y pls1x pls1y
regr 1,00 0,74 -0,98 -0,80 -0,79 -0,77
mfa1 0,74 1,00 -0,73 -0,71 -0,97 -0,73
kan1x -0,98 -0,73 1,00 0,82 0,78 0,78
kan1y -0,80 -0,71 0,82 1,00 0,64 0,95
pls1x -0,79 -0,97 0,78 0,64 1,00 0,63
pls2x -0,77 -0,73 0,78 0,95 0,63 1,00
Še bolj natančno si lahko ogledamo tudi prediktivno moč osebnostnih in vredno-
tnih spremenljivk. Tabela 8.11 nam prikazuje projekcije prediktivne pomembnosti
teh spremenljivk (VIP vrednosti). Prikazane so za tri komponente PLS, za katere
vemo, da po pomembnosti odstopajo od ostalih. Upoštevajoč predznake nasičenj
pri vseh treh komponentah velja povedati, da se višje psihično blagostanje povezuje
z znaki osebnostne prilagojenosti v smislu višjega generalnega faktorja osebnosti
(prvi dve komponenti) in plastičnosti (tretja komponenta). Nevroticizem, ekstra-
vertnost in odprtost so, sodeč po vrednostih projekcij, najmočnejši prediktorji med
vsemi osebnostnimi in tudi drugimi spremenljivkami. To se povsem ujema tudi z
rezultati regresijske analize (glej Tabelo 8.3). Kaj pa vrednote? Višje psihično blago-
stanje predicirajo višje ocene uresničenosti vrednot (prva komponenta), nižje ocene
pomembnosti vrednot (druga komponenta) in više ocenjena pomembnost spoznav-
nih in kulturnih vrednot (cogn_mr in cult_mr) ter nižja ocena uresničenosti soci-
alnih vrednot (soci_iz). Rezultati projekcij prediktivne pomembnosti neodvisnih
spremenljivk se torej v celoti dobro ujemajo z drugimi ugotovitvami naših analiz.

169
Tabela 8.11: Projekcije prediktivne pomembnosti spremenljivk osebnosti in vrednot.
Komp1 Komp2 Komp3
E-0,45 -0,56 0,25
P-0,29 -0,33 -0,07
V-0,27 -0,32 -0,14
N0,44 0,57 0,21
O-0,31 -0,37 0,60
sens_mr -0,06 0,16 0,14
secu_mr 0,01 0,27 0,02
stat_mr 0,07 0,28 -0,12
patr_mr 0,05 0,29 -0,20
demo_mr -0,01 0,22 0,03
soci_mr -0,02 0,24 0,00
trad_mr -0,02 0,23 0,03
cult_mr -0,02 0,22 0,24
cogn_mr -0,04 0,18 0,28
actu_mr -0,05 0,19 0,19
reli_mr 0,06 0,21 0,08
sens_iz -0,24 -0,07 -0,10
secu_iz -0,22 -0,05 -0,18
stat_iz -0,13 0,03 -0,09
patr_iz -0,02 0,20 -0,14
demo_iz -0,13 0,10 -0,24
soci_iz -0,20 -0,02 -0,32
trad_iz -0,17 0,05 -0,04
cult_iz -0,17 0,05 0,14
cogn_iz -0,19 0,01 0,06
actu_iz -0,24 -0,05 -0,03
reli_iz -0,02 0,11 0,06
Za konec lahko primerjamo še najbolj sumarne rezultate analiz, ki kažejo odnos
med sklopom neodvisnih in odvisnih spremenljivk. Gre za naslednje mere:
• kvadrat multiple korelacije neodvisnih spremenljivk z odvisno pri regresijski
analizi (znaša 0,558);
• koecient redundantnosti odvisnega niza glede na neodvisni niz pri kanonič-
ni korelaciji (znaša 0,434);
• koecient pojasnjene variance odvisnega niza pri PLS analizi (znaša 0,418 pri
devetih in 0,412 pri sedmih komponentah).

170
Robustno ujemanje opazimo takoj, a vidimo tudi razlike. Pri vseh analizah
imamo opraviti z enakim naborom neodvisnih spremenljivk. A pri regresijski
analizi imamo vpliv teh spremenljivk na eno samo odvisno spremenljivko, ki
pomeni zgoščeno informacijo odvisnega niza, namreč generalni faktor psihične-
ga blagostanja. Pričakovati je torej večjo pojasnjevalno moč osebnosti in vrednot
kot pri kanonični in PLS analizi, kjer imamo v odvisnem nizu več spremenljivk,
kar pomeni tudi večjo varianco. Ustrezna koecienta sta nižja, vendar substanci-
alna in tudi podobna. Razlika se pojavlja zaradi nekoliko drugačne logike obeh
koecientov in zaradi dejstva, da smo v PLS analizi upoštevali podatke za devet
skupnih komponent, pri kanonični korelaciji pa za devet kanoničnih funkcij.
Vsekakor pa v vseh primerih velja, da obstaja znatna povezanost med spremen-
ljivkami osebnosti in vrednot na eni strani ter spremenljivkami psihičnega bla-
gostanja na drugi strani.
8.8 SEM analize
Z modeliranjem na osnovi strukturnih enačb ali SEM (kratica za Structural
Equation Modeling) imamo v mislih metode, ki analizirajo in preverjajo hipoteze
o statističnih parametrih (zlasti povprečjih, variancah in kovariancah) s pomočjo
strukturnih parametrov, ki so opredeljeni v hipotezi raziskovalnega modela (Kaplan,
2000). S SEM analizo zelo pogosto skušamo minimizirati razliko med dejansko
kovarianco spremenljivk in kovarianco, predpostavljeno s teoretičnim modelom.
Zato lahko SEM pristop označimo kot metodo, ki temelji na kovarianci, medtem
ko npr. PLS skuša maksimizirati varianco odvisnih spremenljivk, ki jo pojasnju-
jejo prediktorji in jo lahko označimo kot metodo, temelječo na varianci. Namen
SEM analize je reprodukcija realne, empirične kovariančne matrike, namen PLS
pa je pojasnitev variance. Seveda pa gre pri obeh pristopih za izračunavanje takšne
strukture latentnih spremenljivk, ki bi se kar najbolj ujemala s strukturo manife-
stnih spremenljivk, torej latentne strukture, ki bi na ekonomičen način in pregle-
dno pojasnila kar največ variance v manifestni strukturi.
SEM analize so zelo uporabna metoda, s katero lahko preverjamo praktično vse
modele odnosov med spremenljivkami, ki jih teoretično postavimo. V tem primeru
lahko govorimo o ocenjevanju prileganja modela dejanskemu izmerjenemu stanju
odnosov med spremenljivkami (Bentler in Yuan, 1999). Preverjanje in ocenjeva-
nje prileganja merskega modela je zelo pomemben cilj modeliranja strukturnih
enačb (Ullman, 2006). Takšno preverjanje vključuje tudi vzročne modele, torej
modele, v katerih predpostavljamo vzročne odnose med spremenljivkami. Zato je
SEM analiza zelo primeren način za preučevanje odnosov med nizom (naborom)

171
neodvisnih in odvisnih spremenljivk. Še več, takšno preverjanje vzročnih modelov
prihaja v poštev ne glede na to, da so izhodni podatki za SEM analize lahko le
korelacije ali njim podobne mere odnosov med spremenljivkami, ki same zase in
strogo vzeto nikoli nujno ne pomenijo pravega vzročnega odnosa. Tega lahko pred-
postavimo na podlagi našega teoretičnega znanja. Preverjanje vzročnih modelov
pomeni velikansko pridobitev za multivariatne analize, saj so prav vzročni odnosi
najpomembnejša oblika odnosov med spremenljivkami v vseh znanostih. Znan-
stvene zakonitosti in znanstvene teorije pač temeljijo na vzročnih odnosih. Le-te
je bilo mogoče neposredno preverjati le s pomočjo eksperimentalnega raziskovanja
in šele SEM pristop je ponudil možnost, da jih preverjamo tudi s pomočjo mul-
tivariatne metodologije. Njena dodatna prednost je seveda ta, da lahko pri SEM
analizah preverjamo vzročne odnose med večjim številom spremenljivk hkrati (pri
eksperimentu istočasno le med dvema spremenljivkama).
SEM analize pa imajo še eno veliko prednost. Z njimi lahko poljubno prever-
jamo odnose med manifestnimi spremenljivkami, npr. tako, da na podlagi SEM
analize izvedemo t. i. analizo poti. Vendar pa lahko s pomočjo SEM analiz tudi
izračunavamo nove, latentne spremenljivke. Ne le, da lahko tako s pomočjo SEM
analize ugotavljamo latentne dimenzije kakor pri faktorski ali komponentni analiz,
s pomočjo SEM analize lahko tudi preverjamo odnose med latentnimi dimenzija-
mi. V okviru našega raziskovalnega modela bomo naredili oboje: najprej bomo na
manifestnih spremenljivkah s pomočjo SEM analize izvedli regresijski postopek,
podobno kot smo to že storili z običajno regresijsko analizo. Nato bomo preverili
vplive skupnih (generalnih) dimenzij osebnosti, vrednot in uresničenosti vrednot
na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja. To bomo naredili z uporabo logike,
ki je identična z logiko analize poti, vendar v okviru SEM metode. In končno
bomo s pomočjo SEM analize preverili še naš najkompleksnejši in najcelovitejši
model, ki predpostavlja vzročno strukturo odnosov med latentnimi dimenzijami
osebnosti, vrednot, uresničenosti vrednot in psihičnega blagostanja. S tem bodo
doseženi tudi vsi cilji našega raziskovanja in preverjanje odnosov med omenjenimi
psihološkimi področji bo tako zaokroženo.
8.8.1 Regresija s pomočjo SEM
Na podlagi SEM analize lahko brez problemov opravimo linearno multivaria-
tno regresijsko, s katero bomo ponovno preverili prediktorsko vrednost neodvi-
snih spremenljivk na generalni faktor psihičnega blagostanja. To smo že storili v
prejšnjih analizah (glej Tabelo 8.3), zato ima regresija s pomočjo SEM pristopa
predvsem kontrolno vrednost.

172
Tabela 8.14 nam prikazuje rezultate nove regresijske analize. Če jih primerjamo
z izračuni klasične regresijske analize (Tabela 8.3), ne opazimo nobenih bistvenih
razlik. Prediktorji pojasnijo 57,8 odstotka variance v generalnem faktorju psihič-
nega blagostanja, kar je praktično enako kot pri že opravljeni klasični regresijski
analizi (55,84 odstotka). Majhna razlika gre na račun malenkostnih razlik v algo-
ritmih obeh postopkov. Tudi pomembni prediktorji ostajajo brez spremembe isti,
manjše nebistvene spremembe lahko pripišemo določeni razliki med klasičnim in
SEM algoritmom regresijske analize. Pomembne prediktorje (glej stolpec s p vre-
dnostmi) lahko najbolj pregledno zvrstimo po prediktorski moči, ki jo razberemo
iz beta vrednosti (zadnji stolpec Tabele 8.12). Sledijo si takole (negativni predznak
pomeni negativni vpliv na psihično blagostanje):
• nevroticizem (-N)
• ekstravertnost (E)
• odprtost (O)
• uresničenost socialnih vrednot (soci_iz)
• vestnost (V)
• uresničenost spoznavnih vrednot (cogn_iz)
• pomembnost socialnih vrednot (-soci_mr)
• uresničenost aktualizacijskih vrednot (actu_iz)
• uresničenost statusnih vrednot (stat_iz).
Ponovno se torej jasno izkaže, da so osebnostne dimenzije najmočnejši pre-
diktorji psihičnega blagostanje, nato je med pomembnimi prediktorji tudi več
spremenljivk uresničenosti vrednot, medtem ko je med vrednotnimi usmeritva-
mi (ocenjeno vrednostjo pomembnosti vrednot) le en sam pomemben prediktor.
Nižje psihično blagostanje napovedujeta nevroticizem in višje ocenjena pomemb-
nost socialnih vrednot, vsi drugi pomembni prediktorji pa napovedujejo višje
psihično blagostanje.
Tabela 8.12: Regresijska SEM analiza psihičnega blagostanja glede na neodvisne
spremenljivke.
prediktorji ocena st. napaka Z vrednost p St. lv Beta
1E0,04 0,01 6,78 0,00 0,04 0,20
2P0,01 0,01 1,18 0,24 0,01 0,03
3V0,03 0,01 4,84 0,00 0,03 0,12
4N-0,07 0,01 -12,29 0,00 -0,07 -0,36
5O0,03 0,01 5,30 0,00 0,03 0,16
6sens_mr 0,01 0,03 0,28 0,78 0,01 0,01

173
prediktorji ocena st. napaka Z vrednost p St. lv Beta
7secu_mr 0,00 0,03 0,01 0,99 0,00 0,00
8stat_mr -0,02 0,02 -0,79 0,43 -0,02 -0,03
9patr_mr -0,01 0,02 -0,36 0,72 -0,01 -0,02
10 demo_mr 0,03 0,02 1,31 0,19 0,03 0,05
11 soci_mr -0,09 0,04 -2,32 0,02 -0,09 -0,11
12 trad_mr 0,01 0,04 0,22 0,82 0,01 0,01
13 cult_mr -0,03 0,03 -1,11 0,27 -0,03 -0,06
14 cogn_mr -0,04 0,03 -1,48 0,14 -0,04 -0,06
15 actu_mr -0,04 0,03 -1,52 0,13 -0,04 -0,07
16 reli_mr -0,02 0,01 -1,49 0,14 -0,02 -0,07
17 sens_iz 0,04 0,03 1,33 0,18 0,04 0,06
18 secu_iz 0,04 0,03 1,63 0,10 0,04 0,07
19 stat_iz 0,05 0,03 2,10 0,04 0,05 0,08
20 patr_iz -0,00 0,02 -0,02 0,98 -0,00 -0,00
21 demo_iz -0,02 0,02 -0,86 0,39 -0,02 -0,03
22 soci_iz 0,09 0,02 4,07 0,00 0,09 0,15
23 trad_iz -0,03 0,03 -0,95 0,34 -0,03 -0,04
24 cult_iz -0,03 0,03 -0,97 0,33 -0,03 -0,05
25 cogn_iz 0,07 0,03 2,81 0,01 0,07 0,12
26 actu_iz 0,06 0,03 2,11 0,04 0,06 0,09
27 reli_iz -0,01 0,01 -0,81 0,42 -0,01 -0,04
8.8.2 Analize poti
Z modeliranjem strukturnih enačb lahko zelo eksibilno uvajamo tudi preverjanje
odnosov med izmerjenimi manifestnimi spremenljivkami, ki ga statistiki imenu-
jejo analiza poti (path analysis). Gre za metodo, ki izvira iz ekonometrije, zadeva
pa modeliranje strukturnih odnosov na podlagi simultanega modeliranja enačb.
Preprosteje povedano, gre pri analizi poti za preverjanje modelov, ki predposta-
vljajo vzročni vpliv ene ali več spremenljivk (neodvisne spremenljivke) na odvisno
spremenljivko. Ti modeli so lahko kompleksni, tako da npr. omogočajo ugotavlja-
nje vzročnih vplivov tudi med samimi neodvisnimi spremenljivkami. Modeli poti
nudijo tudi možnost, da izračunavamo tako neposredne vplive spremenljivk na
druge spremenljivke in tudi posredne vplive, kjer določena spremenljivka vpliva
na drugo spremenljivko s posredovanjem tretje spremenljivke. Analiza poti nam
omogoča izračunavanje koecientov poti, ki pomenijo delež variance v odvisni
spremenljivki, ki ga pojasnjuje vpliv neodvisnih spremenljivk.

174
V našem primeru bomo preučili več modelov poti, pri vseh pa nas bodo zanimali
odnosi med generalnimi dimenzijami štirih področij, osebnosti, vrednot, uresniče-
nosti vrednot in psihičnega blagostanja. V vseh modelih bo psihično blagostanje
končna odvisna spremenljivka. Preverili bomo naslednja modela:
1. enostavni model, v katerem bodo dimenzije osebnosti, vrednot in uresničenosti
vrednot neodvisne dimenzije, ki neposredno vplivajo na psihično blagostanje, med
njimi pa ni odnosov;
2. kompleksnejši model, v katerem bodo dimenzije osebnosti, vrednot in uresniče-
nosti vrednot neodvisne dimenzije, ki neposredno vplivajo na psihično blagostanje,
pri čemer predvidevamo tudi vzročni odnos med vrednotnimi kategorijami in ka-
tegorijami uresničenosti vrednot, prav tako pa tudi vpliv osebnosti na vrednote in
uresničenost vrednot.
Prvi model je v bistvu regresijski model, v katerem so generalne dimenzije oseb-
nosti, vrednot in uresničenosti vrednot neodvisne spremenljivke ali prediktorji,
generalni faktor psihičnega blagostanja pa je kriterij ali odvisna spremenljivka.
Preverjeni model je prikazan na Sliki 8.9. Na sliki je prikazan neposredni vpliv ge-
neralnih dimenzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresničenosti ali izpolnjenosti
vrednot (gIV) na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja (gPB). Neodvisne
dimenzije osebnosti, vrednot in uresničenosti vrednot pojasnjujejo 44 odstotkov
variance psihičnega blagostanja. To je količina, ki se zelo ujema s koecientom
redundance odvisnega niza spremenljivk pri kanonični korelacijski analizi (0,434;
glej stolpec Total na desnem diagramu Slike 8.7). Vrednost pa se ujema tudi z od-
stotkom pojasnjene variance v odvisnem nizu spremenljivk pri PLS analizi (okrog
42 odstotka). Razumljivo pa je ta vrednost nižja, kot pri naši prvi regresijski analizi
(55,8 odstotka), kjer je bil kriterij sicer prav tako generalni faktor psihičnega blago-
stanja, a so bile za prediktorje uporabljene vse posamezne neodvisne spremenljivke
in ne le njihove generalne dimenzije. Ta množica spremenljivk nosi v sebi seveda
večji obseg prediktorske variance kot le tri generalne dimenzije treh neodvisnih
področij. In kakšen je vpliv treh neodvisnih dimenzij? Najmočnejši je pri generalni
dimenziji osebnosti, kakor razberemo iz koecienta poti, ki znaša 0,60. Lepo tudi
spet vidimo, da je vpliv uresničenosti vrednot (0,50) večji kot vpliv same vrednotne
usmerjenosti (-0,39). Zakaj negativni vpliv? Ta postane razumljiv, če upoštevamo
zelo visoko korelacijo med generalno dimenzijo uresničenosti vrednot in general-
no dimenzijo vrednotnih usmeritev (okrog 0,81). Postopek analize poti parciali-
zira korelacije in pozitivni učinek vrednotnih usmeritev na psihično blagostanje
je vsebovan v prediktivni vrednosti uresničenosti vrednot, ki kot rečeno visoko
korelirajo z vrednotnimi usmeritvami. Preostane torej »čisti« učinek vrednotnih

175
usmeritev na psihično blagostanje, ta preostali učinek pa je negativen. Podobno
smo videli tudi že v prejšnjih primerih. Če iz vpliva vrednotnih usmeritev na
psihično blagostanje odtegnemo tisti del, ki gre na račun korelacije z uresniče-
nostjo vrednot, potem ostane le še tista komponenta vpliva, ki je negativna. To je
komponenta povezave psihičnega blagostanja z vrednotnimi usmeritvami, ki se
kaže v tem, da mnoge osebe z nižjo stopnjo psihičnega blagostanja više ocenjujejo
pomembnost vrednot. Poleg omenjenih ključnih odnosov vsebuje prvi model tudi
prikaz korelacije med obema dimenzijama vrednot in dimenzijo osebnosti: omenili
smo že zelo visoko korelacijo dimenzij vrednot in uresničenosti vrednot (0,81),
medtem ko osebnost zmerno nizko korelira z uresničevanjem vrednot (0,25) in
skoraj zanemarljivo nizko z generalno dimenzijo vrednotne usmerjenosti (0,09).
0.60 -0.39 0.50
0.44
1.00
0.09
0.25
1.00
0.81
1.00
gPB
gfO gVr gIV
Slika 8.9: Prvi model analize poti. Model prikazuje neposredni vpliv generalnih di-
menzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresničenosti ali izpolnjenosti vrednot (gIV)
na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja (gPB). Model vključuje tudi prikaz ko-
relacije med obema dimenzijama vrednot in dimenzijo osebnosti.
Drugi model se razlikuje od prvega v tem, da bolj razčlenjeno prikazuje odnose med
spremenljivkami. Prikazan je na Sliki 8.10. Model najprej ponovno prikazuje ne-
posredni vpliv generalnih dimenzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresničenosti

176
ali izpolnjenosti vrednot (gIV) na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja
(gPB). Poleg tega nam model prikazuje tudi vpliv osebnosti na vrednote in uresni-
čenost vrednot. Iz modela lahko tako razberemo poleg neposrednega vpliva oseb-
nosti na psihično blagostanje tudi njen posredni vpliv (preko uresničenosti vrednot
in vrednotnih orientacij). Neposredni vpliv osebnosti na psihično blagostanje smo
videli že pri prejšnjem modelu in znaša, merjeno z ustreznim koe cientom poti,
0,60. Podobno velja za vpliv uresničenosti vrednot (0,50) in vrednotnih usmeritev
(-0,39; razlago negativnega predznaka glej zgoraj). A vpliv osebnosti se pokaže še
dodatno, posredno, preko vpliva osebnosti na uresničenost vrednot. Ta posredni
vpliv dobimo, če pomnožimo vpliv osebnosti na uresničenost vrednot z vplivom
uresničenosti vrednot na psihično blagostanje: 0,25 x 0,50 = 0,125. Prišteti moramo
še posredni vpliv osebnosti preko vrednotnih usmeritev: 0,09 x -0,39 = -0,035 (ne-
gativen zaradi negativnega parcializiranega vpliva vrednotnih usmeritev). Celotni
0.60
-0.39
0.50
0.82
0.09 0.25
0.44 0.99 0.94
1.00
gPB gVr gIV
gfO
Slika 8.10: Drugi, kompleksnejši model analize poti. Model prikazuje neposredni vpliv
generalnih dimenzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresničenosti ali izpolnjenosti
vrednot (gIV) na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja (gPB). Poleg tega pa pri-
kazuje model tudi vpliv osebnosti na vrednote in uresničenost vrednot. Iz modela lahko
tako razberemo poleg neposrednega vpliva osebnosti na psihično blagostanje tudi njen
posredni vpliv (preko uresničenosti vrednot in vrednotnih orientacij). Ponovno vključu-
je model tudi prikaz korelacije med obema dimenzijama vrednot.

177
vpliv osebnosti je torej seštevek neposrednega in posrednega vpliva, kar znese 0,60
+ 0,125 - 0,035 = 0,69. Seveda je potem pri dejanskem, »čistem« vplivu vrednot
in uresničenosti vrednot na psihično blagostanje treba ta posredni delež osebnosti
odšteti. Odstotek pojasnjene variance psihičnega blagostanja ostaja seveda enak
kot pri prvem modelu, saj nismo dodali ali odvzeli nobene prediktorske spremen-
ljivke. Kot vidimo iz Slike 8.10, vključuje model ponovno tudi prikaz korelacije
med obema dimenzijama vrednot.
8.8.3 SEM analize latentnega prostora
Pri analizi poti preverjamo strukturne odnose med manifestnimi spremenljivka-
mi, bolj kompleksni modeli strukturnih enačb pa vključujejo tudi odnose med la-
tentnimi spremenljivkami. Prednosti vpeljave in izračuna latentnih spremenljivk
nam ni treba posebej razlagati, saj gre za podoben smisel kot ga imajo latentne
spremenljivke v drugih multivariatnih postopkih, npr. v faktorski analizi. Omogo-
čajo nam vpogled v ozadje in bistvo odnosov med izmerjenimi spremenljivkami in
pogosto pomenijo smiselno redukcijo ali poenostavitev teh odnosov, obenem pa
tudi možnost njihovega jasnejšega in enostavnejšega strukturiranja.
V našem primeru smo v SEM model vključili štiri latentne spremenljivke:
• latentna dimenzija osebnosti (oseb), ki jo denira pet velikih dimenzij osebnosti;
• latentna dimenzija vrednotne usmerjenosti (vred), denirana z enajstimi ka-
tegorijami vrednot srednjega obsega;
• latentna dimenzija uresničenosti vrednot (ures), denirana z enajstimi kate-
gorijami uresničenosti vrednot;
• latentna dimenzija psihičnega blagostanja (blag), denirana z devetimi di-
menzijami psihičnega blagostanja.
Kot v dosedanjem raziskovanju smo tudi v tem modelu hipotetično predpostavili
vpliv osebnosti, pomembnosti vrednot in uresničenosti vrednot na psihično blagosta-
nje. Najprej smo preverili enostavnejši model vzročnih odnosov (Model 1), nato pa še
model, v katerem smo uporabili več modikacij, ki so teoretično upravičene (Model
2). Pri deniciji latentnih spremenljivk smo v obeh modelih uporabili vse razpolo-
žljive, torej izmerjene manifestne spremenljivke, zato si lahko obetamo, da bomo s
pomočjo teh dveh modelov pojasnili kar največ napovedljive variance psihičnega bla-
gostanja. Hipotetično pa seveda upravičeno predpostavljamo, da bo kompleksnejši
modicirani model (Model 2) pojasnil bistveno več variance kot Model 1.
Preverjanje modelov s pomočjo SEM analize nam posreduje veliko podatkov. Naj
omenimo samo najpomembnejše. Najprej so tukaj indeksi prileganja, parametri, ki

178
pomenijo osnovo za oceno splošne primernosti ali sprejemljivosti modela. Obstaja
veliko indeksov prileganja, vsak izmed njih ima svojo logiko in svoj algoritem.
Indeksi prileganja nam omogočajo, da ocenimo, v kolikšni meri se modelirani
odnosi, torej naše hipotetične predpostavke o odnosih med (latentnimi) spremen-
ljivkami, ujemajo z dejanskim stanjem izmerjenih korelacij med spremenljivkami.
Povedano drugače, indeksi prileganja so mere ujemanja med predpostavljenim
modelom in dejanskim stanjem. Če je ujemanje visoko, lahko zaključimo, da naš
model dobro pojasnjuje dejansko, stvarno stanje in tak model je sprejemljiv. Če pa
se model bistveno razlikuje od dejanskih odnosov, potem seveda ni sprejemljiv. V
primeru SEM analiz si torej ne želimo, da bi dobili signikantna odstopanja, npr.
signikantne vrednosti hi kvadrata, temveč prav obratno. Z enako logiko lahko
tudi presodimo, kateri od preverjenih modelov so boljši, kateri torej izkazujejo
sprejemljivejše indekse prileganja. Za primerjavo modelov so lahko pomembni in
tudi odločilni tudi drugi kriteriji. V našem primeru je gotovo pomembno, koliko
variance psihičnega blagostanja pojasnjuje vsak izmed obeh modelov. Ne smemo
pa pozabiti še na en kriterij sprejemljivosti modelov, to pa je parsimoničnost
modela. Model je toliko bolj parsimoničen, kolikor manj odnosov predpostavlja, ali
bolj natančno, kolikor manj parametrov zahteva. Bolj parsimoničen je torej model,
ki ima več stopenj svobode. Če so modeli približno enako sprejemljivi, potem se
moramo odločiti za tistega, ki je bolj parsimoničen. V našem primeru je seveda
Model 1 bistveno bolj parsimoničen, a vprašanje je, kateri od obeh modelov ima
sprejemljivejše indekse prileganja in kateri od obeh modelov pojasni več variance
psihičnega blagostanja, kateri je torej bolj prediktiven.
Indeksi prileganja so med najpomembnejšimi izidi SEM analize, vendar še zdaleč
niso edini. S pomočjo SEM analize lahko izračunamo vse pomembne statistič-
ne vrednosti, npr. povprečja, odklone, dolgo vrsto različnih koecientov, odstotke
pojasnjenih varianc, vrednosti, ki nam sugerirajo možne ali potrebne modikacije
modela in še celo vrsto najrazličnejših parametrov, običajnih in standardiziranih.
Med najbolj pomembnimi in uporabnimi kazalci, so izračunane residualne vre-
dnosti, ki morajo biti tem nižje, čim bolj je model sprejemljiv.
Ena od največjih prednosti modeliranja strukturnih enačb je možnost gračnega
prikazovanja modelov, ki nam lahko s svojo nazornostjo močno pomaga razumeti
posamezne modele, zlasti tiste kompleksnejše. Pri obeh naših modelih, ki smo jih
preverjali, si bomo pomagali tudi na ta način. Gračni prikaz temeljnega struktur-
nega ogrodja obeh modelov (odnosi med latentnimi spremenljivkami brez manife-
stnih indikatorjev) sta podana na Sliki 8.11 za Model 1 in na Sliki 8.12 za Model 2.
Kot smo že povedali, je glavna razlika med obema modeloma v tem, da je Model 1

179
enostaven, brez kakršnekoli dodatne predpostavke o povezavah med napakami po-
sameznih spremenljivk ali drugih povezavah in modi kacijah, ki bi lahko vplivale
na parametre model in njegovo sprejemljivost. Model 2 pa vsebuje niz sugeriranih
modi kacij, seveda samo tiste, ki se zdijo teoretsko upravičene. Vsekakor lahko
zelo realno predpostavimo, da poteka ocenjevanje pomembnosti in uresničenosti
vrednot ob koreliranih pogojih, tako da lahko upravičeno predpostavimo delovanje
skupnih dejavnikov na izmerjene parametre napak. To pa bi pomenilo korelirano
kovarianco napak. Podobno lahko predpostavimo koreliranost napak tudi pri ne-
katerih drugih spremenljivkah (npr. med nevroticizmom in negativnim afektom).
Model 2 torej vsebuje več upravičenih modi kacij, ki pa jih ni v končnem gra č-
nem prikazu, saj bi sicer ta postal zelo nepregleden. Pač pa so v končnem prikazu
obeh modelov navedeni ključni parametri, ki kažejo moč odnosov med spremen-
ljivkami in odstotek pojasnjene variance psihičnega blagostanja.
0.79 -0.26 0.29
0.07
0.35
0.80
osb vrd urs
blg
Slika 8.11: Strukturni diagram Modela 1.
Na Sliki 8.11 vidimo, da osebnost zelo močno vpliva na psihično blagostanje
(standardizirani koe cient ocene vpliva je 0,79), bistveno manj, a še substancial-
no pa tudi uresničenost vrednost (0,29) in vrednotne usmeritve (-0,26). Povedali
smo že, da nas predznak pri vplivu vrednotnih usmeritev morda preseneča, a
postane razumljiv, če upoštevamo korelacijo med latentno dimenzijo uresničenosti
vrednot in latentno dimenzijo vrednotnih usmeritev. Ta je tudi v primeru latentnih

180
spremenljivk, deniranih v SEM postopku pozitivna in zelo visoka (okrog 0,80),
njen pozitivni učinek na psihično blagostanje pa je vsebovan v prediktivni vredno-
sti uresničenosti vrednot. Kar preostane, je »čisti« učinek vrednotnih usmeritev na
psihično blagostanje, torej brez njihovega že konsumiranega pozitivnega učinka
preko visoke pozitivne korelacije z uresničenjem vrednot. In ta preostali učinek
je negativen, kakor smo se že lahko prepričali tudi v prejšnjih primerih. Pri tem
ponovno opozarjam na že ugotovljeno komponento povezave psihičnega blago-
stanja z vrednotnimi usmeritvami: kaže se v tem, da mnoge osebe z nižjo stopnjo
psihičnega blagostanja više ocenjujejo pomembnost vrednot. In kolikšen je skupni
prediktorski vpliv naših latentnih spremenljivk? Izračunana vrednost R kvadrata
pri psihičnem blagostanju je 0,775 in to pomeni kar 77,5 odstotka pojasnjene
variance. To je več, kot je prediktorskega vpliva pri naših dosedanjih analizah, a
veliko vprašanje je, ali lahko zaupamo samemu modelu. Ključni podatek za presojo
modela so seveda indeksi prileganja. Pa jih poglejmo (navedeni so kar z običajnimi
oznakami v angleščini):
• Model Chisquare = 9161,719 Df = 588 Pr(>Chisq) = 0
• Goodness-of-t index = 0,6054995
• Adjusted goodness-of-t index = 0,5531677
• RMSEA index = 0,1320666 90 % CI: (NA, NA)
• Bentler-Bonett NFI = 0,615122
• Tucker-Lewis NNFI = 0,6036057
• Bentler CFI = 0,630032
• Bentler RNI = 0,630032
• Bollen IFI = 0,6307013
• SRMR = 0,08534105
• AIC = 9317,719
• AICc = 9177,978
• BIC = 5204,583
• CAIC = 4616,583
Vsi indikatorji po vrsti kažejo, da v modelu (Model 1) odnosi med spremenljivka-
mi niso dobro predstavljeni. Kljub temu, da model zelo visoko predicira psihično
blagostanje, so očitno možnosti, da z ustreznimi modikacijami bolje reprezenti-
ramo odnose med spremenljivkami. Model 2 je modiciran na način, kot smo ga
opisali zgoraj, zato si oglejmo zdaj rezultate preverjanja tega modela bolj natančno.

181
0.87 -0.14 0.15
0.07
0.36
0.77
osb vrd urs
blg
Slika 8.12: Strukturni diagram Modela 2.
Izide preverjanja Modela 2 vidimo na Sliki 8.12. Res je ta model bistveno manj
parsimoničen. Ima 555 stopenj svobode v primerjavi z Modelom 1, ki jih ima 588.
Vendar pa je z vidika indeksov prileganja veliko boljši in je bistveno bolj spre-
jemljiv. Spodaj vidimo indekse prileganja za Model 2 in jih lahko primerjamo z
merami prileganja, ki smo jih zgoraj prikazali za Model 1:
• Model Chisquare = 1378,046 Df = 255 Pr(>Chisq) = 2,87695e-153
• Goodness-of- t index = 0,8806245
• Adjusted goodness-of- t index = 0,8478547
• RMSEA index = 0,07258144 90 % CI: (NA, NA)
• Bentler-Bonett NFI = 0,9154073
• Tucker-Lewis NNFI = 0,9173733
• Bentler CFI = 0,9297673
• Bentler RNI = 0,9297673
• Bollen IFI = 0,9299644
• SRMR = 0,04804977
• AIC = 1518,046
• AICc = 1391,023
• BIC = -338,0589
• CAIC = -593,0589

182
Modicirani model (Model 2) je z vidika indeksov prileganja dokaj sprejemljiv. Vsi
indeksi so v primerjavi z Modelom 1 pomaknjeni v območje sprejemljivosti, razen
hi kvadrata (Model Chisquare), ki je v obeh primerih signikanten. A ta indeks
je tako odvisen od velikosti vzorca, da je pri večjih vzorcih vedno signikanten,
tudi če gre za v resnici dober model. Zato v našem primeru hi kvadrat kot mera
prileganja odpade. Med indeksi prileganja jih je cela vrsta v obliki koecientov, ki
lahko dosežejo maksimalno vrednost 1 (nekateri celo nad 1). Pri vseh teh je ori-
entacijska vrednost ustreznosti modela okrog 0,90 in, kot vidimo, se ti indeksi po
pravilu gibljejo nekje tam (oba Goodness-of-t indeksa, NFI, NNFI, CFI, RNI,
IFI). To je bistveno višje kot pri Modelu 1, kjer ostajajo vsi ti indeksi daleč pod
omenjeno mejo. Ostali indeksi kažejo na ustreznost modela tem bolj, čim nižji so.
Že na prvi pogled je jasno, da imajo ti indeksi pri Modelu 2 veliko nižje vredno-
sti. Posebno pomembna med temi indeksi sta RMSEA in SRMR in oba se pri
Modelu 2 gibljeta v sprejemljivem območju (pod 0,08 za RMSEA in ustrezno
nizko tudi pri indeksu SRMR), medtem ko sta pri Modelu 1 previsoka. Jasno je
torej, da modicirani model (Model 2) bolje prikazuje odnose med spremenljivka-
mi in da z njegovimi izidi lahko operiramo.
Prediktivna moč treh latentnih spremenljivk je, vzeto skupaj, zelo visoka in še
bistveno višja kot pri Modelu 1. Determinacijski koecient (R kvadrat) znaša
kar 0,836 in to pomeni 83,6 odstotka pojasnjene variance psihičnega blagostanja.
Izvršene modikacije so korelacijska in kovariančna razmerja med spremenljiv-
kami tolikanj spremenile, da je delež vpliva osebnosti na psihično blagostanje še
povečan (koecient 0,87 namesto 0,79), deleža obeh vrednotnih kategorij pa sta
se zmanjšala. Zakaj negativni čisti vpliv latentne dimenzije vrednotnih usmeritev,
smo povedali že pri komentarju Slike 8.12.
Visoka prediktivnost obeh modelov se zdi zaželena, vendar moramo temeljito raz-
misliti, ali sta dobljena determinacijska koecienta realna in ali resnično odražata
dejansko napovedno moč treh latentnih spremenljivk. Če pomislimo na veliko
število manifestnih spremenljivk, s katerimi so denirane latentne spremenljivke,
potem trčimo na prvi pomislek. Modela, zlasti Model 2, sta zelo kompleksna, imata
veliko parametrov in njuna parsimoničnost je seveda vprašljiva. To je jasno, saj
vidimo razlike, če primerjamo nekatere indekse prileganja z indeksi, ki imajo sicer
enako logiko, vendar korigirajo vrednost prvih tako, da jih ustrezno zmanjšajo, če
je število parametrov (po nepotrebnem) previsoko. Klasični GFI (Goodness-of-t
index) pri obeh modelih je npr. bistveno višji kot prilagojeni GFI. Podobno lahko
rečemo za razliko med AIC in AICc. Kako pa je z upoštevanjem parsimonič-
nosti pri samih vrednostih odstotka pojasnjene variance v psihičnem blagostanju,

183
pri determinacijskih koecientih (R kvadrat ali R2) obeh modelov? Pri običajni
regresiji se avtomatično izračunavajo vrednosti t. i. prilagojenih determinacijskih
koecientov (adjusted Rsquare oziroma adjusted R2), ki jih pa algoritmi naših SEM
analiz rutinsko ne posredujejo. Seveda pa jih lahko izračunamo s pomočjo ustre-
znih formul. Lahko torej primerjamo dobljene in prilagojene vrednosti determina-
cijskih koecientov za oba modela:
• Model 1: R2 = 0,775; prilagojeni R2 = 0,752
• Model 2: R2 = 0,836; prilagojeni R2 = 0,811
Tudi prilagojena determinacijska koecienta še vedno kažeta na zelo visok odstotek
pojasnjene variance, čeprav nekaj manj kot običajna koecienta. Očitno je tako,
da je širok nabor manifestnih spremenljivk, ki indicirajo latentne spremenljivke v
naših modelih, pripeljal do širokega prekrivanja variance prediktorskih spremen-
ljivk (zlasti osebnosti) in psihičnega blagostanja.
8.9 PLS modeliranje poti
Sodobni multivariatni pristop ponuja še več možnosti za analizo odnosov med
spremenljivkami, latentnimi in manifestnimi, med drugim so se v zadnjem času
razvile metode, ki razširjajo in celo združujejo že obstoječe in uveljavljene logike
in načine obdelave podatkov. Takšen razvoj izpričujejo že nekateri pristopi, ki smo
jih uporabili v našem raziskovanju: kanonična korelacijska analiza, multipla fak-
torska analiza, PLS analiza in SEM analiza so dobri primeri. Uporabili pa bomo
še eno kompleksno metodo, ki razširja in kombinira tudi te pristope. To je PLS
modeliranje poti, torej modeliranje poti s pomočjo metode najmanjših delnih kva-
dratov, če smo natančnejši (metoda je dobro in pregledno predstavljena v Sanchez,
2013). Angleška in mednarodna kratica za to metodo je PLS-PM: Partial Least
Squares Path Modeling. Zelo blizu so ji tudi metode in njihovi algoritmi, znane pod
oznakami SmartPLS, semPLS in druge. PLS-PM pomeni sintezo ali morda bolje
rečeno, presečišče regresijskega pristopa, PLS pristopa, analize poti in modeliranja
strukturnih enačb.
PLS-PM bi najbolj na kratko resnično lahko označili kot metodo modeliranja
strukturnih enačb s pomočjo PLS pristopa. Z njo lahko analiziramo kompleksne
multivariatne odnose med manifestnimi (opaženimi) in latentnimi spremenljivka-
mi. Zelo učinkovito jo lahko uporabimo za preučevanje skupin (nizov, blokov) spre-
menljivk, kjer je vsak niz reprezentiran ali sumiran z ustrezno latentno spremen-
ljivko in kjer obstajajo linearni odnosi med temi latentnimi spremenljivkami. Že iz
tega lahko razberemo, da so naši podatki primerni za analizo s PLS modeliranjem

184
poti. Razporejeni so v štiri nize spremenljivk, spremenljivk osebnosti, spremenljivk
vrednot, spremenljivk uresničenosti vrednot in spremenljivk psihičnega blagosta-
nja. V okviru PLS-PM pristopa bomo torej na nov način preučili odnose med
latentnimi spremenljivkami, ki pomenijo skupne imenovalce teh nizov.
Podobno kot pri SEM analizi smo tudi v PLS-PM analizo vključili štiri latentne
spremenljivke, ki zajemajo področje osebnosti, področje vrednotnih usmeritev
(ocenjena pomembnost vrednot), področje uresničenosti vrednot in področje psi-
hičnega blagostanja. Latentne spremenljivke smo tudi denirali enako, z istimi
manifestnimi (izmerjenimi, opaženimi) spremenljivkami: pet dimenzij osebnosti
(pet velikih), enajst dimenzij vrednotne usmeritve, enajst dimenzij uresničenosti
vrednot in devet dimenzij psihičnega blagostanja. Tabela 8.13 navaja korelacije
med manifestnimi in latentnimi spremenljivkami, vključenimi v model PLS-PM.
Iz tabele lahko lepo razberemo, da s psihičnim blagostanjem (zadnji stolpec)
najbolj korelirajo osebnostne spremenljivke (od 1 do 5), nato spremenljivke ure-
sničenosti vrednot (17−27) in le zanemarljivo spremenljivke vrednotnih usmeritev
(6−16). Sicer pa jasno vidimo tudi visoke korelacije med obema nizoma vrednotnih
spremenljivk.
Tabela 8.13: Korelacije med manifestnimi in latentnimi spremenljivkami v modelu
PLS-PM.
var oseb1 vredn1 vrediz1 psihb1
1E0,7704 0,1071 0,212 0,5985
2P0,6323 0,0160 0,149 0,3840
3V0,4804 -0,0033 0,173 0,3531
4N-0,7630 0,0112 -0,204 -0,5785
5O0,5451 0,1016 0,171 0,4003
6sens_mr 0,0759 0,7934 0,589 0,0784
7secu_mr -0,0205 0,8291 0,594 -0,0066
8stat_mr -0,0194 0,5210 0,407 -0,0823
9patr_mr 0,0628 0,6122 0,516 -0,0488
10 demo_mr 0,0550 0,8117 0,577 0,0330
11 soci_mr 0,0425 0,8073 0,634 0,0313
12 trad_mr 0,0516 0,8278 0,618 0,0334
13 cult_mr 0,1218 0,7423 0,582 0,0393
14 cogn_mr 0,0579 0,7791 0,584 0,0533
15 actu_mr 0,0737 0,8437 0,620 0,0700
16 reli_mr 0,0126 0,3282 0,285 -0,0781

185
var oseb1 vredn1 vrediz1 psihb1
17 sens_iz 0,2538 0,5874 0,803 0,3283
18 secu_iz 0,1809 0,5764 0,797 0,2969
19 stat_iz 0,1669 0,4218 0,615 0,1757
20 patr_iz 0,1249 0,5361 0,589 0,0379
21 demo_iz 0,1990 0,5413 0,730 0,1794
22 soci_iz 0,2061 0,5081 0,727 0,2577
23 trad_iz 0,2125 0,6526 0,776 0,2210
24 cult_iz 0,2756 0,5754 0,729 0,2228
25 cogn_iz 0,2175 0,6201 0,812 0,2642
26 actu_iz 0,2400 0,5702 0,818 0,3144
27 reli_iz 0,0991 0,2923 0,372 0,0290
28 PWB_avtonomnost 0,5099 0,0184 0,154 0,6796
29 PWB_obvlaokolj 0,6129 -0,0043 0,294 0,8530
30 PWB_osrast 0,4888 0,0367 0,112 0,6562
31 PWB_smisel 0,5362 0,0477 0,266 0,8157
32 PWB_sprejemanje 0,5821 -0,0174 0,257 0,8904
33 PWB_odnosi 0,6163 0,0459 0,262 0,7904
34 PozAf 0,5330 0,0724 0,224 0,6568
35 NegAf -0,5870 0,0285 -0,183 -0,6278
36 SWLS 0,4009 0,0143 0,308 0,6811
Slika 8.13 prikazuje model strukturnih odnosov med štirimi latentnimi spremen-
ljivkami, ki je dobljen z metodo PLS-PM. Na sliki razvidni odnosi so prikazani s
pomočjo koecientov poti (path coecients) in sicer gre za poti, ki kažejo vpliv oseb-
nosti (oseb1), vrednotnih usmeritev (vredn1) in uresničenosti vrednot (vrediz1) na
psihično blagostanje (psihb1), poleg tega pa tudi za pot, ki kaže vpliv vrednotnih
usmeritev na uresničenost vrednot (tako lahko izračunamo tako neposredni kot
posredni vpliv vrednotnih usmeritev na psihično blagostanje). Iz diagrama na Sliki
8.13 vidimo, da je psihično blagostanje (psihb1) pod močnim vplivom latentne
dimenzije osebnosti (koecient tega vpliva je 0,66), vendar tudi pod substanci-
alnim vplivom latentne dimenzije izpolnjenosti vrednot (0,32) in negativno pod
vplivom latentne dimenzije ocenjene pomembnosti vrednot (-0,26). Slednji vpliv
pomeni »čisti« vpliv vrednotnih usmeritev, parcializiran glede na močan indi-
rektni vpliv le-teh, ki poteka preko vpliva vrednotnih usmeritev na izpolnjenost
oziroma uresničenost vrednot (0,76). Če bi hoteli ugotoviti celotni učinek vredno-
tnih usmeritev na psihično blagostanje, bi bil ta bistveno manjši (okrog -0,02), saj
bi morali od navedenega direktnega učinka vrednotnih usmeritev (-0,26) odšteti

186
indirektni njihov indirektni učinek prek uresničenosti vrednot (0,757 x 0,324 =
0,245). Odstotek variance psihičnega blagostanja (latentna dimenzija psihb1), ki
ga pojasnjujejo tri neodvisne latentne spremenljivke, je kar visok, znaša 57,85 od-
stotkov. To se skoraj natanko ujema z odstotkom, ki smo ga dobili pri regresijskih
analizah, tako klasični kot po SEM metodi. PLS-PM metoda torej jasno potrjuje
izsledke naših prejšnjih analiz. Ker je v modelu predviden tudi vpliv vrednotnih
usmeritev na uresničenost vrednot, lahko izračunamo tudi odstotek variance ure-
sničenosti vrednot (vrediz1), ki ga pojasni latentna dimenzija vrednotne usmeritve
(vred1). Tudi ta je enako visok in znaša 57,27.
0.3242
0.2633
0.7568
0.6604
vrediz1
vredn1
oseb1
psihb1
Slika 8.13: Model strukturnih odnosov med štirimi latentnimi spremenljivkami, do-
bljen z metodo PLS-PM. Podrobnejša pojasnitev modela je v besedilu.

187
9 Generalna diskusija
Izsledki naših analiz nam posredujejo najpomembnejše odnose in povezave med
spremenljivkami, ki so bile zajete v raziskovalnem modelu. Gre za skupno 36 spre-
menljivk na naslednjih štirih področjih:
1. spremenljivke osebnosti
2. spremenljivke vrednotnih usmeritev (temelječe na ocenjevanju pomembnosti
vrednot)
3. spremenljivke uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot (temelječe na oce-
njevanju uresničenosti vrednot)
4. spremenljivke psihičnega blagostanja
Tem vstopnim spremenljivkam, ki so bile izmerjene z uporabljenimi merskimi
instrumenti (opisani so v poglavju o metodi), moramo na podlagi analiz dimen-
zionalne strukture na vseh navedenih področnih sklopih dodati še štiri nadredne
spremenljivke in sicer naslednje:
• generalni faktor osebnosti (gfOseb)
• generalni faktor vrednotnih usmeritev (gVred, lahko tudi GFV_m)
• generalni faktor uresničenosti vrednot (gIzpVred)
• generalni faktor psihičnega blagostanja (gfPB ali tudi GF_SB)
V celotnem raziskovalnem modelu je torej 40 spremenljivk, 36 primarnih spre-
menljivk in 4 spremenljivke višjega reda (nadredne spremenljivke). Vse nadredne
spremenljivke so, kot smo videli, dobljene na podlagi faktorskih oziroma kompo-
nentnih analiz in pomenijo prve ekstrahirane faktorje ustreznih področij in smo jih
zato smiselno interpretirali ali denirali kot generalne faktorje teh področij.
Našo splošno diskusijo bomo strogo prilagodili razpravi o izsledkih, kot jo nare-
kujeta logika raziskovalnega modela in testiranja formuliranih hipotez. Pri tem
pa bomo posvetili pozornost predvsem najpomembnejšim izsledkom in sintezam
naših analiz in v tem smislu nanizali ključne odgovore na vsa glavna vprašanja naše
raziskave. To pomeni, da bomo obravnavali osebnost in vrednote kot prediktor-
ska sklopa psihičnega blagostanja, nazadnje pa bomo spregovorili tudi o pomenu
psihičnega blagostanja, ki predstavlja enega od glavnih življenjskih ciljev in tudi
eno od glavnih komponent kakovosti življenja ter zdravja. Ob tem bo na koncu še
nekaj govora o razlikah med spoloma v psihičnem blagostanju.

188
9.1 Osebnost in vrednote kot prediktorja
psihičnega blagostanja
Pri predikciji psihičnega blagostanja moramo upoštevati oba možna izvora predik-
torskih spremenljivk. En izvor so zunanje spremenljivke, predvsem najpomemb-
nejši stresorji. Ta izvor je dobro raziskan in to je eden od glavnih razlogov, zakaj ni
zajet v tej raziskavi. Manj raziskan je drugi izvor, torej notranje, osebne spremen-
ljivke. Vendar raziskave kažejo, da je ta izvor psihičnega blagostanja enako, če ne še
močnejši prediktor psihičnega blagostanja. V tej raziskavi smo se usmerili najprej
k preverjanju prediktorskega vpliva osebnostnih dispozicij in dimenzij. Vpliv oseb-
nostnih dimenzij na psihično blagostanje je jasno dokazan, vendar npr. vpliv naj-
kompleksnejših dimenzij osebnosti, nadrednih faktorjev osebnosti kot so GFO,
stabilnost in plastičnost, doslej raziskovalno ni bil zadovoljivo preverjen. Na drugi
strani nam viri vsaj že od antičnih mislecev, npr. Demokrita, Platona in Aristotela,
sugerirajo etične cilje in vrednote kot pomembne izvore psihičnega blagostanja.
Tudi sodobne teorije psihičnega blagostanja poudarjajo vpliv ciljev in vrednot. A
ta vpliv do te raziskave še ni bil zadostno raziskan. Praktično pa skoraj nič še ni
bilo raziskano vprašanje, kolikšen vpliv na psihično blagostanje ima uresničenost
oziroma izpolnjenost vrednot v obnašanju. Od samih začetkov teorij morale, etike
in vrednot odmeva prepričanje, da nas izpolnjevanje etičnih standardov in vrednot
dela srečnejše v življenju. A jasnih empiričnih dokazov za to še ni ponudil nihče.
Zato zvenijo toliko bolj nelagodno skeptični pomisleki, da mogoče v praktičnem
življenju ni tako in da nas bolj etično, moralno in vrednotam ustrezno obnašanje
sploh ne naredi bolj srečne − včasih morda celo manj. Toliko bolj pomembno je,
da se prepričamo: je uresničenost vrednot dejavnik, ki pozitivno vpliva na psihično
blagostanje, ali ne.
9.1.1 Osebnost in vrednote
Osebnostne in vrednotne dimenzije nastopajo kot prediktorji v našem raziskoval-
nem modelu, zato nas odnosi in zveze med njimi samimi prvenstveno ne zanimajo.
Seveda pa smo jih na podlagi naših podatkov skušali določiti. Jasno se je izkazalo,
da so povezave med osebnostnimi in vrednotnimi spremenljivkami nizke, čeprav
so številne med njimi signikantne. Posebno nizke so korelacije med osebnostjo
in vrednotnimi usmeritvami. Še najbolj opazne so povezave med odprtostjo in
kulturno ter humanistično (izpolnitveno) vrednotno usmeritvijo. Morda velja
omeniti še povezavo med ekstravertnostjo in čutno vrednotno orientacijo. V celoti
so povezave osebnosti opazno večje pri kategorijah uresničenosti vrednot v ob-
našanju kakor pa pri samih vrednotnih usmeritvah, torej v rangiranju vrednot po

189
pomembnosti. Kot kaže, so tudi tukaj najvišje povezave z odprtostjo, kar zadeva
posamezne temeljne dimenzije osebnosti. A tudi pri drugih dimenzijah prevladu-
jejo signikantne, čeprav seveda nizke povezave, s tem da so te povezave pri ne-
vroticizmu negativne. Med nadrednimi dimenzijami osebnosti najdemo podobno
sliko, kaže pa, da so nekako najvišje povezave prav pri GFO. Kot je videti, pomeni
višji GFO splošno težnjo k višji stopnji uresničenosti vrednot v obnašanju.
Eden od razlogov za nizke korelacije med osebnostnimi in vrednotnimi dimen-
zijami je morda potreba, da se vrednotno ustrezna pojmovanja in tudi obnašanja
oblikujejo pri vseh ljudeh, ne glede na njihovo siceršnjo osebnostno strukturira-
nost. Po vsej verjetnosti gre pri tem za delovanje socialnega pritiska, ki nas usmerja
v vrednotno ustrezna prepričanja in tudi obnašanja. Tak pritisk je najbrž že zelo
star in ima tudi evolucijski pomen. A kako potem razložiti, da se osebnostne di-
menzije vendarle opazno bolj povezujejo z uresničenostjo vrednot v obnašanju kot
pa s samimi vrednotnimi usmeritvami, ocenami pomembnosti vrednot? Verjetno
je, da naša osebnostna struktura močneje vpliva na dejansko obnašanje kot na sama
vrednotna pojmovanja in prepričanja. Posamezniki, ne glede na to ali gre za vestne,
odprte, ekstravertne, prijetne in emocionalno stabilne osebe ali nasprotno, bodo
verjetno dokaj izenačeno oblikovali kognitivna prepričanja v zvezi z vrednotami.
Pri lastnem ravnanju v povezavi z vrednotami in pri občutju uresničenosti vrednot
pa se bodo med njimi pojavile večje razlike. Približno enako vemo, kaj je prav in
kaj ni, ne glede na to, kakšne so naše osebnostne lastnosti. Te lastnosti pa se kažejo
prav v obnašanju in zato nismo tako enaki, temveč smo bistveno bolj različni glede
na to, kakšno je naše obnašanje v zvezi z vrednotami. V izpolnjenosti vrednot v
obnašanju se torej razlike v osebnostni strukturi bolj odrazijo kot v vrednotnih
kognicijah.
9.1.2 Osebnost in psihično blagostanje
Osebnost sodi med najmočnejše prediktorje psihičnega blagostanja, kar ugotavljajo
številne tuje in tudi naše raziskave, ki smo jih že navajali (med njimi npr. Costa in
McCrae, 1980; Costa, McCrae in Zonderman, 1987; Diener, 1996; Diener, 1998;
Diener in Lucas, 1999; Emmons in Diener, 1985a, b; Herringer, 1998; Lucas in
Diener, 2000; Musek, 2009, 2010; Schimmack in sod., 2000). Izsledki te raziskave
to povsem potrjujejo.
Moč povezave med osebnostjo in psihičnim blagostanjem je zlasti jasno povzeta v
visoki korelaciji med generalnim faktorjem osebnosti (gfOseb) in generalnim fak-
torjem psihičnega blagostanje (gfPB), ki znaša 0,67 (glej Tabelo 8.1). To pomeni,

190
da imata obe superdimenziji kar okrog 45 odstotkov skupne variance (vrednost
dobimo, če kvadriramo korelacijo). Le težko si torej predstavljamo prediktor, ki bi
močneje napovedoval psihično blagostanje, kot je naša osebnost. In to je le na prvi
pogled malce presenetljivo. Zakaj? Zato, ker običajno pomislimo na zunanje dejav-
nike, zlasti na stresorje (tako srečne kot nesrečne dogodke, bolezni, nesreče itd.), če
nas kdo vpraša, kaj po našem mnenju najbolj vpliva na naše psihično blagostanje.
Na lastno osebnost ne pomislimo, ker se njenega vpliva ne zavedamo, medtem ko
delovanje stresorjev seveda močno opazimo. S svojo osebnostjo živimo iz dneva v
dan in ne pride nam na misel, da smo manj zadovoljni in srečni, ker imamo visoko
stopnjo nevroticizma. A v resnici, kot vidimo, je osebnost zelo močan prediktor
psihičnega blagostanja, enako močan ali morda še močnejši kot zunanji dejavniki.
Njen vpliv je trajen, vpliv stresorjev pa običajno pride in tudi mine.
Tudi druge analize so potrdile veliko povezanost psihičnega blagostanja z oseb-
nostjo. To velja za rezultate multiple faktorske analize (glej Tabelo 8.4), za ka-
nonično korelacijsko analizo (glej Sliko 8.5 in Sliko 8.6), PLS analizo (Slika
8.11), analizo poti (Slika 8.9 in Slika 8.10), konrmatorne faktorske analize
(Slika 8.11 in Slika 8.12), PLS analize in PLS modeliranje poti (Slika 8.13).
V vseh primerih se izkažejo dimenzije osebnosti kot izjemno močan prediktor
psihičnega blagostanja.
Kot bi pričakovali, je med posameznimi osebnostnimi dejavniki najmočnejši pre-
diktor nevroticizem (N v Tabeli 8.3). Njegov vpliv na psihično blagostanje daleč
prekaša vplive drugih signikantnih prediktorjev. Seveda je vpliv nevroticizma ne-
gativen, višji kot je nevroticizem, nižje je psihično blagostanje. Zlasti močno se
nevroticizem povezuje z negativnim afektom (negaf v Tabeli 8.1; korelacija med
obema je visoka, znaša kar 0,70). Po drugi strani pa se ekstravertnost (E) in odprtost
(O), naslednja prediktorja po moči, bolj povezujeta s pozitivnim afektom. Lahko
rečemo, da emocionalna stabilnost (nizek nevroticizem) veča psihično blagosta-
nje zato, ker zmanjšuje negativni afekt, medtem ko ga ekstravertnost in odprtost
večata zato, ker povečujeta pozitivni afekt.
9.1.3 Vrednote in psihično blagostanje
Vrednotne usmeritve, kot jih lahko razberemo iz ocen pomembnosti vrednot, so
statistično pomemben, vendar bistveno šibkejši prediktor psihičnega blagostanja
od osebnosti. Pojasnjujejo le nekaj več kot tri odstotke (natančneje 3,26) variance
psihičnega blagostanja. A ta podatek ni presenetljiv: psihično blagostanje ni veliko
odvisno od tega, kakšne so naše osebne hierarhije in sistemi vrednot, je pa bistveno

191
bolj odvisno od tega, kako so vrednote izpolnjene oziroma uresničene v našem
obnašanju in življenju.
Vendar prav ta podatek veliko pove o dejanskem vplivu vrednot na psihično bla-
gostanje. Direktni vpliv vrednotnih orientacij je majhen, a tu je še indirektni vpliv,
ki poteka na podlagi visoke korelacije med vrednotnimi usmeritvami in uresniče-
nostjo vrednot (Slike 8.9, 8.10, 8.11, 8.12 in 8.13). Omeniti je treba tudi dejstvo,
da so povezave med dimenzijami vrednotnih usmeritev in psihičnim blagostanjem
pogosto negativne (glej Tabeli 8.2 in 8.3). Očitno prisojajo ljudje, ki so manj zado-
voljni, višjo vrednost vrednotam nasploh. To ni tako presenetljivo: lahko si pred-
stavljamo, da osebe, ki niso zelo srečne, višje cenijo vrednote, ker te predstavljajo
stvari, ki jih v svetu pogrešajo. Nekdo, ki čuti, da je žrtev krivice, bo verjetno bolj
cenil pravičnost kot nekdo, ki nima tega občutka. Nesvobodna oseba bo bolj cenila
svobodo kot svobodna.
9.1.4 Uresničenost vrednot in psihično blagostanje
Zelo pomemben izsledek našega raziskovanja je ugotovitev, da je ocena uresniče-
nosti (izpolnjenosti) vrednot v resnici ne le pomemben, temveč tudi močan pre-
diktor psihičnega blagostanja. Uresničenost vrednot pojasnjuje kar 16 odstotkov
variance psihičnega blagostanja. Po prediktivni moči tako sicer zaostaja za vplivom
osebnosti (45 odstotkov), a močno prekaša neposredni vpliv samih vrednotnih
usmeritev (nekaj nad tremi odstotki). Vse naše analize jasno potrjujejo substancia-
len vpliv uresničenosti vrednot na psihično blagostanje.
S tem lahko ponudimo empirični dokaz za ustreznost domneve, da življenje in ob-
našanje v skladu z vrednotami dejansko osrečuje ljudi. Denitivno namreč prispeva
k psihičnemu blagostanju. In zelo verjetno se zdi, da sodi uresničenost vrednot
med najpomembnejše notranje dejavnike psihičnega blagostanja, takoj za našo
osebnostno strukturo.
9.1.5 Psihično blagostanje in spol
Pred zaključki naj omenim še nekaj stvari, ki zadevajo razlike med spoloma v psi-
hičnem blagostanju. Te, v mnogočem že znane in raziskane razlike, v glavnem po-
trjujejo tudi naši raziskovalni izsledki. Tukaj nas zanimajo predvsem zato, ker bi
se lahko v povezavah psihičnega blagostanja z osebnostjo in vrednotami zrcalil
tudi vpliv spola. Naš vzorec je namreč glede na spol močno neuravnotežen, žensk
je v njem veliko več kot moških. Razlike med spoloma pa se pojavljajo tako na
strani prediktorjev, zlasti osebnosti, nekaj malega pa tudi v vrednotnih usmeritvah

192
in ocenjevanju uresničenosti vrednot. Obstaja torej nevarnost, da bi naše ugotovi-
tve povsod tam, kjer se v spremenljivkah pojavljajo razlike med spoloma odražale
prevladujoč vpliv ženskega spola. Ta bojazen pa bi bila odveč, če bi se izkazalo, da
spol v celoti nima pomembnega prediktorskega vpliva na psihično blagostanje.
Resnično se lahko s pomočjo regresijske analize prepričamo, da spol k osebno-
stnim in vrednotnim spremenljivkam ne dodaja bistvene prediktorske vrednosti v
odnosu do psihičnega blagostanja (vzemimo kot kriterij generalni faktor psihične-
ga blagostanja, gFPB ali GF_SB). V sklopu vseh ostalih spremenljivk spol nima
signikantne prediktorske vloge (t vrednost = -1,562; p = 0,119). Očitno je sicer
pomemben vpliv spola na psihično blagostanje že zajet v drugih prediktorjih, zlasti
osebnostnih dimenzijah, kjer se moški in ženske npr. močno razlikujejo v nevro-
ticizmu. Dokaj jasno je tudi, da se razlike med spoloma pri drugih signikantnih
prediktorskih spremenljivkah praktično ne pojavljajo. Lahko smo torej pomirjeni
glede bojazni, da bi nam neravnovesje med moškimi in ženskami v vzorcu bistveno
izmaličilo dobljene povezave med psihičnim blagostanjem in njegovimi osebno-
stnimi ter vrednotnimi prediktorji. Izjemno majhna je verjetnost, bi zaradi vplivov
spola katera izmed dobljenih signikantnih povezav ne bila signikantna ali pa
obratno, da bi katera od nesignikantnih dejansko bila signikantna.
Vendar pa že zaradi zanimivosti osvetlimo odnos med psihičnim blagostanjem in
spolom, ne glede na to, da spola kot spremenljivke ni neposredno v našem razisko-
valnem modelu. To bi bilo še dodatno zanimivo tudi zato, ker si lahko vpliv spola
na psihično blagostanje še najlaže in najbolj prepričljivo razložimo kot posledico
delovanja osebnostnih lastnostih, v katerih se ženske in moški razlikujejo. Vprašaj-
mo se torej, kako naši podatki kažejo in eventualno potrjujejo razlike med spoloma
v psihičnem blagostanju.
Najlepše nam te razlike sumarno prikaže gračni prikaz, ki kaže vpliv spola na
posamezne glavne komponente psihičnega blagostanja (glej Sliko 9.1). Slika pri-
kazuje najprej na levi strani globalne kanonične vrednosti (kanonične skore) za
moke in za ženske. Te vrednosti kažejo na majhno, vendar signikantno razliko
med spoloma: pri moških je subjektivna stopnja psihičnega blagostanja nekoliko
višja kot pri ženskah. Na desni strani vidimo razlike med spoloma pri posameznih
devetih dimenzijah psihičnega blagostanja. Te razlike se sumirajo in sestavljajo
globalno razliko v prej omenjenih kanoničnih vrednostih. Te razlike se kažejo na
eni strani pri moških v višjih vrednostih pri dimenzijah avtonomije, obvladova-
nja okolja, občutja življenjskega smisla, sprejemanja samega sebe in splošnega za-
dovoljstva (SWLS). Na drugi strani je pri ženskah višja stopnja občutja rasti in
zlasti kakovosti odnosov z drugimi, večja pa je tudi stopnja negativnega afekta, kar

193
odločilno prevesi razliko med spoloma v globalu. Razlika v pozitivnem afektu med
spoloma je minimalna in nesigni kantna.
Kako pa se kaže vpliv spola na sam generalni faktor psihičnega blagostanja? Pre-
prosta analiza variance nam pokaže signi kanten vpliv in sicer so vrednosti GF_
SB višje pri moških kot pri ženskah (t vrednost = -2,739; p = 0,006). Razlika ni
velika, je pa močno statistično pomembna in ta podatek se povsem ujema z razliko
v kanoničnih vrednostih med moškimi in ženskami, ki jo prikazuje Slika 9.1.
mo ki enske
-4 -2 0 2 4
Kanonični skori
spol1
Can1 (100 %)
Struktura
PWB_avtonomnost
PWB_obvlaokolj
PWB_osrast
PWB_smisel
PWB_sprejemanje
PWB_odnosi
PozAf
NegAf
SWLS
Slika 9.1: Razlike med spoloma v skupnih kanoničnih vrednostih obeh spolov (levo) in
v strukturi temeljnih dimenzij psihičnega blagostanja (desno). Razlike med spoloma,
ki jih prikazuje slika, so zgovorne, podrobneje so opisane v besedilu. Globalne vrednosti
kažejo na majhno, čeprav signi kantno razliko med spoloma, pri moških je subjektivna
stopnja psihičnega blagostanja nekoliko višja kot pri ženskah. Ta razlika je posledica
višjih vrednosti pri dimenzijah avtonomije, obvladovanja okolja, občutja življenjske-
ga smisla, sprejemanja samega sebe in splošnega zadovoljstva (SWLS) pri moških. Pri
ženskah je višja stopnja občutja rasti in zlasti kakovosti odnosov z drugimi, večja pa je
tudi stopnja negativnega afekta, kar odločilno prevesi razliko med spoloma v globalu.
Razlika v pozitivnem afektu med spoloma je minimalna in nesigni kantna.

195
10 Zaključki
Ključni problem naše obravnave lahko formuliramo z vprašanjem, kako in v
kolikšni meri vplivajo na naše psihično blagostanje osebnostni dejavniki na eni
strani ter vrednote na drugi strani. V tej obravnavi nas je torej zanimalo, kako se
psihično blagostanje povezuje z osebnostnimi in vrednotnimi dimenzijami. Naša
teoretična obravnava in naše empirične raziskave ter analize so se tako usmerile na
preučevanje odnosa med tremi pomembnimi sklopi spremenljivk:
• dimenzijami osebnosti,
• dimenzijami vrednot (tako njihove pomembnosti kot njihove uresničenosti) in
• dimenzijami psihičnega blagostanja.
V samem raziskovalnem modelu smo zato opredelili dimenzije osebnosti in di-
menzije pomembnosti ter uresničenosti vrednot kot prediktorske (neodvisne)
spremenljivke, dimenzije psihičnega blagostanja pa kot kriterijske oziroma odvisne
spremenljivke. Pri obdelavi podatkov smo se zato osredinili na analize in postopke,
ki v največji meri omogočajo pojasnjevanje odnosov med obema nizoma spre-
menljivk, med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami, med prediktorskimi
in kriterijskimi spremenljivkami. Nabor analitičnih metod je tako zajel korela-
cijske in multivariatne analize, vključno s klasičnimi faktorskimi in komponen-
tnimi analizami, z multiplo regresijsko analizo, s kanonično korelacijsko analizo,
z multiplo faktorsko analizo, s PLS analizo, SEM analizo in PLS-PM analizo.
Izsledki teh analiz so nam omogočili preverjanje vseh hipotez, ki smo jih postavili
v zvezi z odnosi med osebnostjo, vrednotami in psihičnim blagostanjem. Obenem
pa pomenijo tudi bogato podlago za končne ugotovitve in sklepe.
Na podlagi naših teoretskih in empiričnih preučevanj lahko torej formuliramo
nekaj osnovnih zaključkov:
1. Osebnost in vrednote sodijo med najpomembnejše prediktorje našega psihične-
ga blagostanja. Dimenzije osebnosti in vrednot pojasnjujejo okrog 56 odstotkov
variance v psihičnem blagostanju, kar enoznačno govori o izjemnem pomenu
obeh področij v odnosu do psihičnega blagostanja. Pri tem je vpliv osebnosti še
bistveno večji od vpliva vrednot, ki pa je tudi vse prej kot zanemarljiv.
2. Osebnostne dimenzije so najpomembnejši notranji prediktor psihičnega bla-
gostanja. Lahko jih postavimo ob bok najpomembnejšim zunanjim, situacij-
skim ali okoljskim prediktorjem, med katerimi izstopajo poglavitni stresorji.
Vpliv osebnosti na psihično blagostanje je dokazano približno enako močan
kot vpliv najmočnejših stresorjev, kot so nesreče, bolezni, pa tudi ponavljajoči
se (»kronični«) stresorji. To morda koga preseneča, saj najprej pomislimo na
stresorje, če se vprašamo, kaj najbolj vpliva na naše dobro počutje, zadovoljstvo

196
in sploh vse, kar je povezano s psihičnim blagostanjem. A rešitev uganke je v
preprostem dejstvu, da gre pri stresorjih pač za vpliv, ki ga opazimo, medtem
ko vpliva naše osebnosti, naših osebnostnih dispozicij ne opažamo, saj ga
vseskozi nosimo s seboj. Dejstvo je, da imajo razlike v osebnostnih lastnostih
tako močan vpliv na medosebne razlike v psihičnem blagostanju, da ga lahko
primerjamo s celotnim vplivom stresorjev in drugih dejavnikov okolja.
3. Vpliv osebnosti na psihično blagostanje je najverjetneje v največji meri posledi-
ca povezanosti osebnosti z emocijami, še zlasti povezanosti temeljnih dimenzij
osebnosti (pet velikih) s temeljnimi dimenzijami emocionalnosti (negativni in
pozitivni afekt), ki pa sodijo, kot vemo, med ključne dejavnike psihičnega bla-
gostanja. Konkretno gre za povezavo nevroticizma (emocionalne labilnosti) z
negativnim afektom in povezavo ekstravertnost in odprtosti (v manjši meri tudi
drugih dimenzij osebnosti) s pozitivnim afektom. Pozitivni afekt in negativni
afekt torej močno povezujeta osebnost in psihično blagostanje.
4. Vpliv vrednot na psihično blagostanje je nedvomno statistično signikanten,
pri čemer je vloga vrednot v odnosu do psihičnega blagostanja kompleksna.
Pomemben vpliv na psihično blagostanje imata oba vidika vrednot, ki smo ju
sprejeli v raziskovalni model, tako ocenjevanje pomembnosti vrednot (vre-
dnotne usmeritve) in še bolj ocenjevanje uresničenosti vrednot.
5. Prave podobe o vplivu vrednot na psihično blagostanje si torej ne moremo
ustvariti, če ne upoštevamo uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot. Šele
tedaj se pokaže vpliv vrednot na psihično blagostanje v polni meri.
6. Uresničenost oziroma izpolnjenost vrednot bistveno močneje vpliva na
psihično blagostanje kot sama vrednotna orientacija posameznika, torej sama
ocena pomembnosti vrednost. Bolj kot to, kakšne so naše vrednotne usme-
ritve in prioritete je torej za naše psihično blagostanje pomembno to, kako
so te vrednote uresničene v življenju. To dejstvo, ki se je jasno izkazalo tudi
v naši raziskavi, močno govori v prid ti. telični teoriji psihičnega blagostanja,
ki izrecno poudarja pomen in pa vlogo izpolnjevanja ciljev pri oblikovanju
psihičnega blagostanja. Vendar pa je treba poudariti, da prav to dejstvo ne raz-
veljavlja druge pomembne razlage psihičnega blagostanja, namreč hedonske
teorije, ki poudarja vlogo in pomen čutnega zadovoljstva in zadovoljenosti
temeljnih potreb. Naši izsledki kažejo, da je uresničenost hedonskih vrednot
med najpomembnejšimi vrednotnimi prediktorji psihičnega blagostanja. Zdi
se torej, da telične in hedonske teorije ne moremo jemati kot dveh nasprotu-
jočih si razlag. K psihičnemu blagostanju pomembno prispevata tako uresni-
čenost hedonskih vrednot kot tudi uresničenost vrednot, ki so bolj povezane
z moralnimi, izpolnitvenimi in tudi potenčnimi cilji.

197
Povzetek
Psihično blagostanje in drugi vidiki življenjske uspešnosti so že dolgo časa predmet
raziskovanja v psihologiji in v teku tega raziskovanja so bili proučeni številni dejav-
niki. Glavni namen našega raziskovanja in obravnave v tej knjigi je pojasniti odnose
in povezave med tremi velikimi psihološko pomembnimi domenami: osebnostjo,
vrednotami in psihičnim blagostanjem. Temeljni problem raziskovanja lahko torej
formuliramo z vprašanjem, ali obstajajo sistemski, esencialni odnosi in povezave
med spremenljivkami in dimenzijami omenjenih treh domen. Kot je razvidno iz
obravnave v prvem, teoretskem delu te monograje, so bili odnosi med osebnostjo,
vrednotami in psihičnim blagostanjem predmet številnih raziskav v svetu in še
posebej tudi naših raziskav. Vendar doslej v teh raziskavah še niso bili upoštevani
izsledki najnovejših strukturnih analiz vseh pomembnih dimenzij, ki se pojavljajo
na omenjenih treh področjih, na področju osebnosti, vrednot in psihičnega blago-
stanja. Namen tukaj začrtanega sklopa raziskovanja pa je prav preverjanje odnosov
in povezav med tremi področji, ki je obogaten z izsledki novih strukturnih analiz.
To se nanaša med drugim tudi na zelo pomembno vprašanje, ali nas obnašanje, ki
je v skladu z vrednotami, naredi v življenju bolj srečne ali ne. Dosedanje raziskova-
nje namreč ni dalo jasnega odgovora na to vprašanje.
Po mnenju in prepričanju mnogih prominentnih psihologov je človekova osebnost
najpomembnejši predmet psihološkega raziskovanja. Znotraj tega področja je
nedvomno najeminentnejši problem struktura osebnosti. Strukturni modeli so
že desetletja v ospredju psihologije osebnosti. Šele v najnovejšem času pa so se
pojavili raziskovalni izsledki, ki kažejo na obstoj in pomen generalnega faktorja
osebnosti (GFO, Veliki eden), kar v pomembni meri spreminja doslej veljavne hie-
rarhične modele osebnostne strukture. Ta študija pregledno prikazuje raziskovalne
rezultate, ki kažejo na naravo, psihološko vsebino ter kulturne in bioevolucijske
vidike generalnega faktorja osebnosti, na njegove povezave z drugimi pomembni-
mi nekognitivnimi psihološkimi spremenljivkami in na njegovo vlogo ter pomen
v strukturni hierarhiji dimenzij osebnosti. Ta hierarhija zajema več ravni gene-
ralnosti, končuje pa se z generalnim faktorjem osebnosti na samem vrhu (model
piramidne strukture osebnosti).
Med najpomembnejšimi problemi raziskovanja osebnostne strukture je vpraša-
nje, katere so temeljne dimenzije osebnosti, ki jih ni mogoče več reducirati na še
bolj temeljne in koliko je takšnih dimenzij. Do zadnjih let so raziskovalci skoraj
kot dogmo sprejemali tezo, da na področju osebnosti v nasprotju s konceptom
generalnega faktorja (g-faktor) kognitivnih sposobnosti oziroma inteligentnosti
obstaja več kot ena sama temeljna dimenzija. Leta 2007 pa je vodja projekta

198
objavil raziskavo, kjer je zbral empirično evidenco, ki nakazuje obstoj generalne-
ga faktorja tudi na področju osebnosti (Musek, 2007). V članku je predlagal nov
model osebnostne strutkure, v katerem tvori generalni faktor osebnosti (GFO ali
GFP) najvišjo raven oziroma vrh hierarhičnega modela osebnostne strukture. V
naslednjih letih je prišlo do prave eksplozije raziskav GFO in v tem času se je
samo v najbolj vrhunskih psiholoških revijah v svetu pojavilo več kot 150 člankov
na to tematiko.
Izsledke naših raziskav osebnostne strukture in še posebej GFO lahko strnemo v
naslednjih formulacijah:
1. GFO lahko utemeljeno in prepričljivo interpretiramo kot zelo robusten ge-
neralni faktor, ki zaseda sam vrh hierarhične strukture osebnostnih dimenzij
(piramidni model osebnostne strukture);
2. GFO ima substancialne korelacije s skoraj vsemi najpomembnejšimi psiholo-
škimi spremenljivkami v nekognitivnem območju osebnosti (emocionalnost,
afekt, motivacija, soočanje s stresom, psihično blagostanje, samospoštovanje
in druge);
3. GFO pomeni superdimenzijo osebnosti, ki je medkulturno in mednacionalno
zelo stabilna;
4. doslej odkrite značilnosti GFO tvorijo plavzibilno osnovo za teorijo o biološki
podlagi GFO, vključujoči evolucijske, genetske in nevroziološke vidike;
5. GFO je del zelo obsežne generalne dimenzije, ki povezuje celotno nekogni-
tivno domeno osebnosti.
Rezultati omenjenih raziskovanj v sklopu projekta pomenijo potrditev novega
modela osebnostne strukture, ki zajema več ravni hierarhične strukture osebnosti
z GFO na vrhu celotnega modela. Model lahko označimo kot piramidni model
osebnosti (PMO) in predstavlja najnovejšo različico temeljnih modelov osebno-
stne strukture, ki nadgrajuje vse najbolj znane in pomembne teorije in modele
osebnostne strukture (modela Cattella, Eysencka, petfaktorski model osebnosti in
druge modele).
Naslednje poglavje prvega, teoretskega dela knjige, obravnava problematiko
vrednot. Poznavanje vrednot, vrednotnih orientacij in njihove vloge v obnašanju
in doživljanju posameznikov in skupin je torej izjemno pomembno, če hočemo
razumeti sodobni čas in izzive prihodnosti. Ne samo pri nas, tudi v svetu so to vse
premalo raziskane teme. Ko sem skušal z znanstvenim raziskovanjem zapolniti
to vrzel, se je vendarle nabralo kar lepo število ugotovitev in izsledkov. Na njihovi
podlagi je nastal celovit teoretski model vrednot, ki zajema najpomembnejše psi-
hološke vidike vrednotnega univerzuma (Musek, 2000; Musek, 2011):

199
1. strukturni vidik vrednot,
2. razvojni vidik vrednot,
3. vidik univerzalnosti in medkulturne veljavnosti vrednot,
4. vidik povezanosti vrednot z drugimi pomembnimi psihološkimi, osebnostni-
mi in demografskimi spremenljivkami,
5. vidik vloge vrednot v življenju (doživljanju, obnašanju in odločanju)
posameznika,
6. vidik spreminjanja in oblikovanja vrednot v odnosu do pomembnih sprememb
in prehodov v družbeni sferi (družbeno politične, ekonomske, socialne spre-
membe in tranzicije),
7. vidik vloge vrednot v integralnem delovanju osebnosti (v delovanju struktur
jaza, identitete in samopodobe),
8. kavzalni, etiološki in sistemsko determinacijski vidik vrednot.
Zadnja poglavja teoretskega dela knjige so posvečena psihičnemu blagostanju.
Pojem psihičnega blagostanja obsega psihološke vidike človekove dobrobiti in se
močno prekriva s pojmi sreče, življenjskega zadovoljstva in življenjskega smisla. Že
davno so tako ljudje v svojih zdravorazumskih presojah kot tudi misleci in lozo
(npr. Demokrit in Aristotel) menili, da je sreča glavni cilj posameznika in danes se
je tudi v znanosti − nemalo po zaslugi t. i. pozitivne psihologije − utrdilo podobno
spoznanje. V očeh večine ljudi, tako laikov kot strokovnjakov, bi zato le težko našli
kaj, kar bi se jim zdelo pomembnejše od sreče in zadovoljstva v življenju, skratka
pomembnejše od psihičnega blagostanja.
Multivariatne analize prostora psihičnega blagostanja (PB), merjenega z lestvi-
cami, ki se nanašajo na 12 ključnih spremenljivk PB (zadovoljstvo z življenjem,
pozitivni afekt, negativni afekt, sprejemanje samega sebe, medosebni odnosi, av-
tonomnost, obvladovanje okolja, osebnostna rast, smisel življenja, zadovoljevanje
potreb po avtonomiji, povezanosti in kompetentnosti), so jasno pokazale stabilno
dimenzionalno strukturo faktorjev višjega reda. Najstabilnejša je solucija z enim
samim generalnim faktorjem psihičnega blagostanja, ki tvori kontinuum od ne-
gativnega k pozitivnemu splošnemu počutju. Na naslednjem nivoju generalnosti
sta dva faktorja, široki faktor zadovoljstva in široki faktor smisla. Tudi multiva-
riatne analize postavk, ki sestavljajo omenjene lestvice, dajejo močan generalni
faktor, ki se povsem ujema z generalnim faktorjem lestvic psihičnega blagostanja,
na naslednji ravni generalnosti pa najdemo pet faktorjev (splošno zadovoljstvo,
negativna emocionalnost, pozitivna emocionalnost, odnosi, rast). Vse nadredne
dimenzije psihičnega blagostanja so močno povezane s temeljnimi dimenzija-
mi osebnosti. Prevladujoče mere psihičnega blagostanja so torej redundantne in

200
imajo veliko skupne variance, ki je odraz močnega generalnega faktorja psihič-
nega blagostanja (PB).
Poleg dimenzij psihičnega blagostanja obravnava knjiga z njimi povezane tematike
stresa, izgorevanja in psihičnih motenj. Povzeti so izsledki raziskav, ki odkrivajo
temeljne dimenzije spoprijemanja s stresom, izgorevanja in psihičnih motenj.
Najbrž ni človeka, ki ne bi želel biti srečen. Tudi tisti, ki se želi spokoriti za grehe,
jemlje kazen kot sredstvo za pot k večji sreči. Že antični lozo, med njimi Demokrit
in Aristotel, so zatrjevali, da je sreča človekov glavni življenjski cilj. Naše dobro
počutje, naše telesno in duševno blagostanje je bilo in ostaja najpomembnejša stvar v
očeh mnogih. Antični misleci so psihično blagostanje že tudi eksplicitno povezovali z
etičnim obnašanjem. Kot pravi Sofoklej, je bolje "častno propasti kot uspeti s prevaro".
Je torej res, da etično obnašanja prinaša srečo, neetično obnašanje pa nesrečnost? V da-
našnjem času egoizma in utilitarizma se lahko resno vprašamo, ali je res tako. Vendar
nam izsledki znanstvenih raziskovanj dokazujejo, da uresničevanje vrednost in etičnih
standardov v obnašanju dejansko povečuje srečo in psihično blagostanje. Bolj kot
čutimo, da so etični standardi in vrednote uresničeni v našem dejanskem obnašanju,
više ocenjujemo svoje psihično blagostanje in srečo. Tako med drugim jasno kažejo
tudi izsledki raziskovanja, o katerem govori drugi, empirični del knjige. 
Naša teoretična obravnava in naše empirične raziskave ter analize so se tako
usmerile na preučevanje odnosa med tremi pomembnimi sklopi spremenljivk:
• dimenzijami osebnosti,
• dimenzijami vrednot (tako njihove pomembnosti kot njihove uresničenosti v
obnašanju) in
• dimenzijami psihičnega blagostanja.
Načrtovali smo torej raziskovanje, ki skuša odgovoriti na naslednja vprašanja:
• kakšna je dimenzionalna struktura osebnosti (katere so najpomembnejše di-
menzije osebnosti in kako so hierarhično strukturirane),
• kakšna je dimenzionalna struktura vrednot (katere so najpomembnejše di-
menzije vrednot in kako so hierarhično strukturirane),
• kakšna je dimenzionalna struktura psihičnega blagostanja (katere so naj-
pomembnejše dimenzije psihičnega blagostanja in kako so hierarhično
strukturirane),
• kako se temeljne in nadredne dimenzije osebnosti, vrednot in psihičnega bla-
gostanja povezujejo med seboj in
• katere dimenzije osebnosti in vrednot v največji meri pojasnjujejo in napove-
dujejo naše psihično blagostanje.

201
Na podlagi tega načrtovanja je bilo nato izvedeno osrednje raziskovanje, o katerem
govori, drugi, empirični del knjige. V tem, osrednjem, raziskovalnem modelu
smo opredelili dimenzije osebnosti in dimenzije pomembnosti ter uresničenosti
vrednot kot prediktorske (neodvisne) spremenljivke, dimenzije psihičnega blago-
stanja pa kot kriterijske oziroma odvisne spremenljivke. Pri obdelavi podatkov smo
se zato osredinili na analize in postopke, ki v največji meri omogočajo pojasnje-
vanje odnosov med obema nizoma spremenljivk, med neodvisnimi in odvisnimi
spremenljivkami, med prediktorskimi in kriterijskimi spremenljivkami. Nabor
analitičnih metod je tako zajel korelacijske in multivariatne analize, vključno s kla-
sičnimi faktorskimi in komponentnimi analizami, z multiplo regresijsko analizo, s
kanonično korelacijsko analizo, z multiplo faktorsko analizo, s PLS analizo, SEM
analizo in PLS-PM analizo. Izsledki teh analiz so nam omogočili preverjanje vseh
hipotez, ki smo jih postavili v zvezi z odnosi med osebnostjo, vrednotami in psi-
hičnim blagostanjem. Obenem pa pomenijo tudi bogato podlago za končne ugo-
tovitve in sklepe.
Na podlagi naših teoretskih in empiričnih preučevanj lahko torej formuliramo
nekaj osnovnih zaključkov:
1. Osebnost in vrednote sodijo med najpomembnejše prediktorje našega psihič-
nega blagostanja. Dimenzije osebnosti in vrednot pojasnjujejo okrog 56 od-
stotkov variance v psihičnem blagostanju, kar enoznačno govori o izjemnem
pomenu obeh področij v odnosu do psihičnega blagostanja. Pri tem je vpliv
osebnosti (okrog 48 odstotkov variance) še bistveno večji od vpliva vrednot, ki
pa je tudi vse prej kot zanemarljiv.
2. Osebnostne dimenzije so najpomembnejši notranji prediktor psihičnega bla-
gostanja. Lahko jih postavimo ob bok najpomembnejšim zunanjim, situacij-
skim ali okoljskim prediktorjem, med katerimi izstopajo poglavitni stresorji.
Vpliv osebnosti na psihično blagostanje je dokazano približno enako močan
kot vpliv najmočnejših stresorjev, kot so nesreče, bolezni, pa tudi ponavlja-
joči se (kronični) stresorji. To morda koga preseneča, saj najprej pomisli-
mo na stresorje, če se vprašamo, kaj najbolj vpliva na naše dobro počutje,
zadovoljstvo in sploh vse, kar je povezano s psihičnim blagostanjem. A
rešitev uganke je v preprostem dejstvu, da gre pri stresorjih pač za vpliv, ki
ga opazimo, medtem ko vpliva naše osebnosti, naših osebnostnih dispozicij
ne opažamo, saj ga vseskozi nosimo s seboj. Dejstvo je, da imajo razlike v
osebnostnih lastnostih tako močan vpliv na medosebne razlike v psihičnem
blagostanju, da ga lahko primerjamo s celotnim vplivom stresorjev in drugih
dejavnikov okolja.

202
3. Vpliv osebnosti na psihično blagostanje je najverjetneje v največji meri po-
sledica povezanosti osebnosti z emocijami, še zlasti povezanosti temeljnih
dimenzij osebnosti (pet velikih) s temeljnimi dimenzijami emocionalnosti
(negativni in pozitivni afekt), ki pa sodijo, kot vemo, med ključne dejavnike
psihičnega blagostanja. Konkretno gre za povezavo nevroticizma (emocional-
ne labilnosti) z negativnim afektom in povezavo ekstravertnosti in odprtosti
(v manjši meri tudi drugih dimenzij osebnosti) s pozitivnim afektom. Pozi-
tivni afekt in negativni afekt torej močno povezujeta osebnost in psihično
blagostanje.
4. Vpliv vrednot na psihično blagostanje je nedvomno statistično signikanten,
pri čemer je vloga vrednot v odnosu do psihičnega blagostanja kompleksna.
Pomemben vpliv na psihično blagostanje imata oba vidika vrednot, ki smo ju
sprejeli v raziskovalni model, tako ocenjevanje pomembnosti vrednot (vre-
dnotne usmeritve) in še bolj ocenjevanje uresničenosti vrednot v obnašanju.
5. Prave podobe o vplivu vrednot na psihično blagostanje si torej ne moremo
ustvariti, če ne upoštevamo uresničenosti oziroma izpolnjenosti vrednot. Šele
tedaj se pokaže vpliv vrednot na psihično blagostanje v polni meri.
6. Uresničenost oziroma izpolnjenost vrednot bistveno močneje vpliva na
psihično blagostanje kot sama vrednotna orientacija posameznika, torej sama
ocena pomembnosti vrednost. Bolj kot to, kakšne so naše vrednotne usme-
ritve in prioritete je torej za naše psihično blagostanje pomembno to, kako
so te vrednote uresničene v življenju. To dejstvo, ki se je jasno izkazalo tudi
v naši raziskavi, močno govori v prid ti. telični teoriji psihičnega blagostanja,
ki izrecno poudarja pomen in pa vlogo izpolnjevanja ciljev pri oblikovanju
psihičnega blagostanja. Vendar pa je treba poudariti, da prav to dejstvo ne raz-
veljavlja druge pomembne razlage psihičnega blagostanja, namreč hedonske
teorije, ki poudarja vlogo in pomen čutnega zadovoljstva in zadovoljenost te-
meljnih potreb. Naši izsledki kažejo, da je uresničenost hedonskih vrednot
med najpomembnejšimi vrednotnimi prediktorji psihičnega blagostanja. Zdi
se torej, da telične in hedonske teorije ne moremo jemati kot dveh nasprotu-
jočih si razlag. K psihičnemu blagostanju pomembno prispevata tako uresni-
čenost hedonskih vrednot kot tudi uresničenost vrednot, ki so bolj povezane
z moralnimi, izpolnitvenimi in tudi potenčnimi cilji.

203
Summary
e mental well-being and other aspects of our personal eectiveness are under
research scrutiny for a long time and in this research dierent factors of well-being
have been discovered. is book is aimed at the clarication of the relationships
and connections between three great domains of psychological research: personal-
ity, values (including both value orientations and value-congruent behavior) and
well-being. e above mentioned relationship have been massively investigated so
far, yet a number of very important problems remained unresolved. Among them,
there is the question, whether the behaviour, which is consistent with the values
and ethical standards, makes us happier or not.
According to the majority of the prominent psychologists, the human personality is
the most important subject of psychological research. Structural models are in the
focus of personality psychology already for decades. Yet only recently, the empirical
psychological research yielded the results that convincingly show the existence and
importance of the General Factor of Personality (GFP, the Big One). Consequent-
ly, the existent hierarchical models of personality structure should be modied to
the essential extent. is book reviews the research results, which demonstrate the
nature, psychological content and the cultural and bioevolutionary roots of GFP,
the correlations between GFP and other signicant non-cognitive psychological
variables and the role and importance of GFP in the structural hierarchy of per-
sonality dimensions. is hierarchy contains several levels of generality with the
GFP at the apex (the pyramidal model of personality structure).
e results of the research collected in this book could be briey formulated in the
following statements:
1. GFP is very robustly identied as a one single general factor occupying the
apex of the hierarchical structure of personality dimensions;
2. GFP has substantial correlations with almost all most prominent psychologi-
cal variables in the non-cognitive domains (emotionality, aect, motivation,
coping, well-being, self-esteem and others);
3. GFP represents a stable dimension across dierent cultural and national
environments.
4. the characteristics of GFP, discovered so far, form a plausible rationale for the
assumption of the biological basis of GFP, including the evolutionary, genetic
and neurophysiological aspects.
e results of our research conrmed the new model of personality structure com-
prising dierent levels of dimensional hierarchy with the GPF in the apex of the

204
structural model. e model could be labeled as the Pyramidal Model of Per-
sonality (PMP). It represents the most recent theory of the personality structure,
which upgraded the most important previously build basic models of personality
structure (including the models of Cattell, Eysenck, Big Five model and others).
Our research also conrmed and improved structural models previously estab-
lished in our research and thus conrmed the validity of existing paradigms in
the domain of personality (with GFP or general factor of personality), cognitive
dimensions (with g-factor of intelligence on the top of structural hierarchy) and
similar in the domain of self-concept and well-being.
In summary, the existence of general factors in all mentioned structural hierar-
chies have been convincingly demonstrated. One of the main results of this line of
research was the elaboration of the new structural paradigm of personality, which
was further considered in the connection to a wide spectrum of psychological,
bioevolutionary and cross-cultural variables. e investigations of the members of
program team contribute also to the conrmation of the universality and stability
of core personality structure.
As expected, the established dimensions of personality and cognition (includ-
ing their interaction, represented by values) explained substantial amounts of
the variance in decision-making behavior and in the mental wellbeing. Further
progress has been made in other elds, including developmental psychology, social
psychology, educational psychology, organizational psychology, health psychology
and trac psychology.
e second major chapter of the theoretical part of this book is dealing with the
eld of values. Unfortunately, the empirical research of values has not been inte-
grated into a comprehensive and unied theoretical framework as for instance
has been the research of intelligence or the research of personality traits. For this
reason, I recently constructed a theoretical model that includes the most important
aspects of human values: the hierarchical structure of values (taxonomy of values),
the causal factors and the development of values, the transcultural consistency of
values, and the connections of values with other psychological and demographic
variables. us, a comprehensive model of values has been build, including the
full taxonomical and etiological perspective of values and the relationships of the
values with other important psychological domains.
Starting from the vast amount of empirical as well as theoretical studies of the
values, I attempted to develop a comprehensive psychological theoretical model
of values during the research in the past decades. It encompasses a number of

205
empirical investigations aimed to verify the basic hypotheses of our model. e
entire theory could be outlined along the following main aspects of values study:
1. e structural (descriptive and taxonomical) aspect of the model,
2. Developmental aspect,
3. e aspect of the universality and cross-cultural stability,
4. e aspect of connections with demographically important variables (gender,
age, education, SES, religiosity etc.),
5. e aspect of the role of values in the human life, behaviour and decision
making,
6. e aspect of values in connection to great social changes in transition
processes,
7. e aspect of intrapersonal integration of values,
8. e aspect of causal origins of human values (biological, sociocultural and
spiritual roots of values)
In the theoretical part of this book, the next chapters are dedicated to the eld of
mental well-being and also to the relationships between personality, values and
well-being. Multivariate analyses of well-being (WB), measured by the scales in-
dicating 12 representative variables (life satisfaction, positive aect, negative aect,
self-acceptance, interpersonal relations, autonomy, environmental mastery, personal
growth, meaning of life, satisfaction of need for autonomy, need for relatedness,
and need for competence), clearly established a stable latent structure. e most
salient solution yielded only one general factor of well-being dened by the con-
tinuum from negative to the positive signs of well-being. On the next level of gen-
erality, two factors appeared, the broad factor of satisfaction and the broad factor of
meaning. e multivariate analyses of 71 scale items also produces a strong general
factor, highly correlated with the scale general factor. e next promising solution
resulted in ve further latent dimensions (life satisfaction, negative emotionality,
positive emotionality, interpersonal relations, and growth). All extracted higher-
order dimensions of WB are substantially associated with the big ve factors of
personality and their superordinated common factors. e psychological models of
well-being are obviously quite redundant sharing the impressive common variance
that can be attributed to the general factor of WB.
e underlying personality structure and the dimensions of the stress, coping,
burn-out and mental disorders have been additionally included into the research
of the personality background of the well-being.
ere is no person who won't be happy. Even those, who wish to be punished
for their sins, see the punishment as a tool leading to the happiness. Very long

206
ago, the ancient philosophers like Democritus and Aristotle already claimed that
the happiness is the main goal of human life. Physical and mental well-being
was, is and will be the most important thing in the eyes of many people. Other
ancient thinkers also explicitly associated well-being with the ethical behaviour. As
Sophocles said, it is better “to fail with honour than succeed by fraud”. Is it true,
that ethical behaviour makes people happy and that unethical behaviour brings
unhappiness? In our times, facing a lot of egoism and utilitarism on every step, we
may seriously question this opinion.
However, the scientic research convincingly demonstrates that the realisation
of the values and ethical standards in the actual behaviour really increases the
happiness and well-being. e more you feel that your values are fullled in your
behaviour, the higher you rate your well-being or happiness, or vice-versa, people
with higher well-being or happiness report also higher fulllment of values in
the actual behaviour. According to this, in the main empirical research, reported
in the second part of this book, I tested the relationship between the personality,
the values and the personal well-being (including happiness, satisfaction with life,
positive relations with others, purpose in life, personal growth, mastery of environ-
ment, sense of autonomy and self-acceptance).
e relationship between personality, values and well-being is highly important
from theoretical, ethical (moral) and practical (behavioral) viewpoint. e value-
congruent behavior can be dened in terms of fulllment or realization of the
values in the actual behavior of a person. In the empirical part of the book, dif-
ferent hypotheses focused on the relationships between the personality, values
and well-being were tested. In this respect, the most important is the general
model, which hypothesized that the dimensions of personality, values, and value-
congruent behavior (indicated by the fulllment or realization of the values in the
behavior) signicantly predict the personal well-being.
us, a multivariate study was performed on a sample of 948 participants. e results,
based on the variety of multivariate and SEM analyses, showed convincingly that the
personality, values and value-congruent behavior signicantly predict the well-being.
However, the behavioral fulllment of values is much stronger predictor of well-
being than mere ratings of value importance, which are commonly used in the value
surveys. All these results may have implications both for the scientic theories
of value-behavior relation and for the ethics and moral theory. For example, the
results strongly corroborated the old, yet often doubted and criticized assumption
that value-congruent behavior makes people happier.

207
It is well-known, that the personality is the strongest predictor of well-being beside
the major stressful events. Much less is known about the connections between the
values and well-being. at was the reason for the study being performed on the
sample of 948 participants of both sexes in the age span from 18 to 64 years. In
the study, the relationships between three groups of variables, personality variables,
value dimensions and dimensions of well-being were thoroughly investigated.
e overall inuence of the predictors (dimensions of personality, values and val-
ue-congruent behavior) upon the well-being is very strong: about 56 percent of
the entire variance of the well-being can be explained by all three predictors. Apart
from the external stressors, personality and values obviously represent major pre-
dictors of the well-being and happiness.
e message of the results is very clear: apart from the inuence of personality,
which is tremendous predictor of well-being (accounting for the 48 percent of
the variance of well-being), the values appeared to be very strong predictors of
well-being and happiness too. Personal value orientations accounted only for the
3 percent of the well-being variance, while the fulllment of values in actual be-
haviour explained much more of the well-being variance (16 percent). Indeed, as
mentioned also previously in the chapter dealing with the values, the fulllment of
the values has more predictive power for the well-being than mere ratings of the
value importance (value orientations).
e results of our study undoubtedly conrmed the hypothesis that the realisa-
tion of the values in the behaviour signicantly and substantially contributes to
the well-being, happiness and satisfaction in life. To live in concordance with the
values, ethical standards and moral norms means to live more happy and satisfy-
ing life. us, our conclusion is that the ethical behaviour is not only desirable and
morally superior, it also brings more happiness. e behaviour, which is congruent
with the values and ethical standards, thus contributes to the well-being. From the
viewpoint of our well-being it pays a person to behave ethically.

209
Seznam tabel
Tabela 3.1: Struktura prostora 64 vrednot MLV-R.
Tabela 4.1: Korelacije med dimenzijami psihičnega blagostanja in dimenzijami
osebnosti.
Tabela 5.1: Korelacije med dimenzijami osebnosti in dimenzijami psihičnega
blagostanja.
Tabela 5.2: Nasičenja trifaktorske solucije pri slovenskem in ameriškem vzorcu.
Tabela 5.3: Korelacije med kliničnimi lestvicami MMPI in dimenzijami osebnosti
ter sposobnosti.
Tabela 5.4: Nasičenja 25 spremenljivk psihopatološkega prostora pri eno-, tro- in
sedemfaktorski soluciji.
Tabela 5.5: Korelacije petih velikih z dimenzijami psihične motenosti.
Tabela 5.6: Ocene stresnosti raznih dogodkov in življenjskih sprememb.
Tabela 5.7: Nasičenja slogov spoprijemanja z dimenzijami eno-, dvo- in petfaktor-
ske solucije.
Tabela 5.8: Korelacije dimenzij problemskega in emocionalnega spoprijemanja z
dimenzijami psihičnega blagostanja.
Tabela 5.9: Korelacije med dimenzijami osebnosti in značilnostmi zaznavanja
stresa.
Tabela 5.10: Korelacije osebnostnih dimenzij z izgorelostjo.
Tabela 5.11: Korelacije spremenljivk psihičnega blagostanja z vrednotnimi usmeri-
tvami (stolpci 2 do 5) in uresničenostjo vrednot (stolpci 6 do 9).
Tabela 5.12: Nasičenja spremenljivk vrednot in psihičnega blagostanja s skupnimi
faktorskimi dimenzijami
Tabela 5.13: Korelacije (nasičenja) dveh nizov spremenljivk s kanoničnimi
variatami.
Tabela 7.1: Nekaj osnovnih demografskih značilnosti vzorca udeležencev.
Tabela 8.1: Korelacije osebnostnih in vrednotnih spremenljivk s spremenljivkami
psihičnega blagostanja.
Tabela 8.2: Korelacije vrednotnih spremenljivk s spremenljivkami osebnosti.
Tabela 8.3: Regresijska analiza psihičnega blagostanja glede na osebnost in
vrednote.
Tabela 8.4: RV koecienti: povezave med sklopi spremenljivk.

210
Tabela 8.5: Nasičenja 36 spremenljivk z dimenzijami MFA analize.
Tabela 8.6: Nasičenja kanoničnih variat neodvisnega niza.
Tabela 8.7: Nasičenja kanoničnih variat odvisnega niza.
Tabela 8.8: Odstotek pojasnjene variance spremenljivk psihičnega blagostanja pri
PLS komponentah.
Tabela 8.9: Nasičenja spremenljivk s prvimi tremi komponentami PLS.
Tabela 8.10: Korelacije med točkovnimi vrednostmi prvih dimenzij multivariatnih
analiz.
Tabela 8.11: Projekcije prediktivne pomembnosti spremenljivk osebnosti in vrednot.
Tabela 8.12: Regresijska SEM analiza psihičnega blagostanja glede na neodvisne
spremenljivke.
Tabela 8.13: Korelacije med manifestnimi in latentnimi spremenljivkami v modelu
PLS-PM.

211
Seznam slik
Slika 2.1: Nasičenja petih velikih (ekstravertnost /E/, prijetnost /A/, vestnost /C/,
nevroticizem /N/ in odprtost /O/) z generalnim faktorjem osebnosti ali
GFO (GFP v angleščini). Modicirano po Musek, 2007a. Jasno lahko
razberemo vsebino generalnega faktorja osebnosti: visoka ekstravertnost,
prijetnost, vestnost, emocionalna stabilnost (nizke vrednosti nevroticiz-
ma, glej negativne korelacije) in odprtost nasproti introvertnosti, nepri-
jetnosti, nevestnosti, emocionalni labilnosti (visoke vrednosti nevroticiz-
ma) in nizki odprtosti.
Slika 2.2: Piramidna struktura osebnosti (po Musek, 2007a). Vrh piramidne hie-
rarhije osebnostnih dimenzij tvorijo: veliki eden (generalni faktor oseb-
nosti ali GFO), ki zaseda sam vrh strukturne hierarhije. Nato sledita
velika dva, stabilnost ali alfa faktor ter plastičnosti ali beta. Pod njima je
pet velikih: nevroticizem (N; v modelu je nizek nevroticizem, označen s
predznakom -, kar ustreza GFO in stabilnosti), vestnost (C), prijetnost
(A), ekstravertnost (E) in odprtost (O). Sledijo facetne komponente petih
velikih (facete), nato vedenjski vzorci, ki jih zajemajo postavke vprašal-
nikov, s katerimi merimo osebnostne dimenzije (postavke).
Slika 3.1: Vsebina vrednotnih kategorij na štirih ravneh vrednotnega prostora (glej
besedilo). Na najvišji ravni najdemo samo dve kategoriji največjega obsega
(dionizične in apolonske vrednote). Temu sledijo štiri kategorije večjega ob-
sega (vrednotni tipi) in več kategorij srednjega obsega. Na najnižji ravni
so posamezne vrednote, uporabljene v Muskovi lestvici vrednot MLV.
Slika 3.2: Razvoj pomena vrednotnih kategorij skozi življenje. Ocena pomembno-
sti obeh vrednotnih velekategorij (na lestvici od 1 do 10) se v teku življe-
nja relativno spremeni. Pomen dionizičnih vrednot pada, apolonskih pa
narašča.
Slika 3.3: Test drobirja in kriteriji ekstrakcije za faktorsko analizo 64 vrednot
MLV-R. Tako po algoritmu PC (komponentna analiza) in po algoritmu
MINRES (ena od danes najbolj uporabljanih različic faktorske analize)
so glede na ravni strukturacije vrednot (tri ravni) videti smiselne dvo-,
pet- in enajstfaktorska solucija.
Slika 3.4: Hierarhični model človekove motivacije in vrednot. Naslednjo raven ka-
tegorij višjega reda lahko interpretiramo kot področja Rokeachevih do-
men. Pod njimi so le še posamezne vrednotne kategorije, v našem primeri
21 kategorij MLV in SVS.

212
Slika 3.5: Shema Evropskega Ogrodja zaEtiko in Vrednote (EOEV). Shema pri-
kazuje usmerjenost projekta k stabilni družbi prihodnosti (družba vre-
dnot, znanja in blagostanja ali družba modrosti). Ta družba se obliku-
je preko desetih jedrnih vidikov oziroma interesov (humanost, socialni
vidik...), za katere so značilne številne vrednote in z njimi povezane
osebnostne (značajske) vrline. Več v besedilu.
Slika 4.1: Konrmatorna faktorska analiza enofaktorske solucije za 12 spremen-
ljivk psihičnega blagostanja. Prikazani model kaže na veljavnost pred-
postavljene enofaktorske solucije, ki nakazuje obstoj generalnega faktorja
psihičnega blagostanja.
Slika 4.2: Hierarhična struktura psihičnega blagostanja.
Slika 5.1: Hierarhična struktura psihopatološkega prostora MMPI. Dimenzije psi-
hičnih motenj so dobljene z našimi multivariatnimi analizami (več v
besedilu)
Slika 5.2: Solucije kriterijev za ekstrakcijo komponent pri 25 spremenljivkah psi-
hične motenosti.
Slika 5.3: Potek stresa po Selyeu. Modicirano po Selye (1956).
Slika 5.4: Lazarusov model soočanja s stresnimi situacijami. Prevladovanje stresa
je odvisno od ocene stresne situacije (primarna ocena) in ocene možnosti
ravnanja (sekundarna ocena). Primarna ocena izziv verjetneje vodi k
problemskemu prevladovanju, ki je uspešnejše kot emocionalno, ki je bolj
verjetno pri ocenah škoda, izguba in grožnja.
Slika 5.5: Slogi spoprijemanja v metričnem prostoru hierarhične klastrske analize.
Slika 5.6: Slogi spoprijemanja v dvodimenzionalnem faktorskem prostoru. Problem-
sko orientirani slogi tvorijo konguracijo v spodnjem desnem kvadrantu in
ta se jasno loči od konguracije emocionalno orientiranih slogov levo zgoraj.
Slika 5.7: Strukturna hierarhija dimenzij spoprijemanja s stresom.
Slika 5.8: Odnos med generalnim faktorjem psihičnega blagostanja (gPB9 in gene-
ralnim faktorjem spoprijemanja s stresom (gSpopr).
Slika 5.9: Konguracija osebnostnih dimenzij (zgoraj, A je prijetnost, C pa vestnost)
in slogov spoprijemanja (spodaj) v prostoru dveh dimenzij multiple faktorske
analize (MFA). Iz lokacij spremenljivk se lepo vidi povezanost nevroticiz-
ma z emocionalno usmerjenimi slogi, medtem kot se problemsko usmerjenim
slogom bolj približujejo druge dimenzije osebnosti, zlasti vestnost (C).
Slika 5.10: Rang lestvica držav glede na Inglehartov indeks avtonomnosti.
Slika 5.11: Inglehart-Welzel: Kulturni zemljevid sveta.

213
Slika 5.12: Rang lestvica držav v zadovoljstvu z življenjem.
Slika 5.13: Rang lestvica držav v občutju sreče. Pazi: nižje vrednosti pomenijo višji
občutek sreče.
Slika 5.14: Model vpliva vrednotnih usmeritev (vred) in izpolnjenosti vrednot
(izpvred) na psihično blagostanje (blagost). Vsaka od navedenih laten-
tnih spremenljivk v modelu je izvorno denirana s tremi manifestnimi
spremenljivkami. Vrednotne usmeritve so denirane s kategorijami vre-
dnot harmonije (HARMON), konservacije (KONSERV) in potence
(POTENCA). Izpolnjenost vrednot je denirana s kategorijami izpol-
njenosti hedonskih vrednot (HED_ID), vrednot doseganja (DOSEG_
ID) in vrednot potence (POTEN_ID). Na sliki je prikazan končni mo-
del, ki dobro ustreza kriterijem veljavnosti in kaže na pomemben vpliv
vrednotnih usmeritev in izpolnjenosti vrednot na psihično blagostanje.
Pri tem je vpliv izpolnjenosti vrednot bistveno močnejši.
Slika 8.1: Pet velikih: korelacije in distribucije.
Slika 8.2: Kriteriji za ekstrakcijo nadrednih faktorjev osebnosti.
Slika 8.3: Kriteriji za ekstrakcijo nadrednih faktorjev psihičnega blagostanja.
Slika 8.4: Lastne vrednosti (eigenvalues) faktorjev, izločenih s pomočjo MFA. Iz
prikaza vidimo, da po lastnih vrednostih odstopata prva dva faktorja,
sledijo še trije, ostali pa se nato med seboj ne razlikujejo več veliko.
Slika 8.5: Lokacije 36 spremenljivk v prostoru prvih dveh dimenzij MFA. Iz njih
je lepo razvidno, da se lokacijam spremenljivk psihičnega blagostanja
(označenim s turkizno barvo), najbolj približujejo lokacije osebnosti
(rdeča barva), pravzaprav se z njimi praktično prekrivajo. Nato se lo-
kacijam spremenljivk psihičnega blagostanja približujejo lokacije spre-
menljivk uresničenosti vrednot (modra barva), najbolj pa so od njih
oddaljene lokacije vrednotnih usmeritev (ocen pomembnosti vrednotnih
kategorij srednjega obsega, označenih z zeleno).
Slika 8.6: Nasičenja s prvo kanonično funkcijo (variato) pri spremenljivkah neod-
visnega niza (Osebnost in vrednote) in spremenljivkah odvisnega niza
(Psihično blagostanje).
Slika 8.7: Prikaz redundantnosti obeh nizov spremenljivk. Levi graf kaže redun-
dantnost neodvisnega niza glede na odvisni niz, desni graf pa prika-
zuje redundantnost odvisnega niza glede na dano informacijo neodvi-
snih spremenljivk. Prvi stolpec pomeni celotno redundanco (total), ostali
stolpci pa redundanco, porazdeljeno po kanoničnih funkcijah oziroma
variatah, od CV 1 do CV 9 (glej legendo).

214
Slika 8.8: Upadanje RMSEP ali CV vrednosti glede na število latentnih dimenzij
(komponent) PLS. Te vrednosti so tem višje, čim manjša je pojasnjena
varianca in z vsako izločeno komponento upadejo. Iz prikazanih di-
agramov je razviden znaten upad po dveh komponentah in po tretji
komponenti se krivulja ustali. Dve ali maksimalno tri komponente že
zadostujeta, saj nam dajeta večino zaželene informacije o pojasnjeni va-
rianci dimenzij psihičnega blagostanja. RMSEP krivulje so primerljive
s krivuljami testa drobirja (scree test), ki nam kažejo, katero je optimalno
število izločenih latentnih dimenzij pri faktorski analizi.
Slika 8.9: Prvi model analize poti. Model prikazuje neposredni vpliv generalnih
dimenzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresničenosti ali izpolnjeno-
sti vrednot (gIV) na generalno dimenzijo psihičnega blagostanja (gPB).
Model vključuje tudi prikaz korelacije med obema dimenzijama vrednot
in dimenzijo osebnosti.
Slika 8.10: Drugi, kompleksnejši model analize poti. Model prikazuje neposredni
vpliv generalnih dimenzij osebnosti (gfO), vrednot (gVr) in uresniče-
nosti ali izpolnjenosti vrednot (gIV) na generalno dimenzijo psihičnega
blagostanja (gPB). Poleg tega pa prikazuje model tudi vpliv osebnosti na
vrednote in uresničenost vrednot. Iz modela lahko tako razberemo poleg
neposrednega vpliva osebnosti na psihično blagostanje tudi njen posredni
vpliv (preko uresničenosti vrednot in vrednotnih orientacij). Ponovno
vključuje model tudi prikaz korelacije med obema dimenzijama vrednot.
Slika 8.11: Strukturni diagram Modela 1.
Slika 8.12: Strukturni diagram Modela 2.
Slika 8.13: Model strukturnih odnosov med štirimi latentnimi spremenljivkami,
dobljen z metodo PLS-PM. Podrobnejša pojasnitev modela je v besedilu.
Slika 9.1: Razlike med spoloma v skupnih kanoničnih vrednostih obeh spolov
(levo) in v strukturi temeljnih dimenzij psihičnega blagostanja (desno).
Razlike med spoloma, ki jih prikazuje slika, so zgovorne, podrobneje so
opisane v besedilu. Globalne vrednosti kažejo na majhno, čeprav signi-
kantno razliko med spoloma, pri moških je subjektivna stopnja psihičnega
blagostanja nekoliko višja kot pri ženskah. Ta razlika je posledica višjih
vrednosti pri dimenzijah avtonomije, obvladovanja okolja, občutja ži-
vljenjskega smisla, sprejemanja samega sebe in splošnega zadovoljstva
(SWLS) pri moških. Pri ženskah je višja stopnja občutja rasti in zlasti
kakovosti odnosov z drugimi, večja pa je tudi stopnja negativnega afekta,
kar odločilno prevesi razliko med spoloma v globalu. Razlika v pozitiv-
nem afektu med spoloma je minimalna in nesignikantna.

215
Literatura
Abbott, R., Ploubidis, G., Huppert, F., Kuh, D., Wadsworth, M. in Croudace,
T. (2006). Psychometric evaluation and predictive validity of Ry’s
psychological well-being items in a UK birth cohort sample of women.
Health and Quality of Life Outcomes. 4, 1−16.
Adler, M. G. in Fagley, N. S. (2005). Appreciation: Individual dierences in
nding value and meaning as a unique predictor of subjective well
being. Journal of Personality, 73(1), 79−114.
Ashton, M. C., Lee, K. in Goldberg, R. L. (2004). A Hierarchical Analysis of
1,710 English Personality-Descriptive Adjectives. Journal of Personality
and Social Psychology, Vol. 87, No. 5, 707−721.
Avsec, A. (2007). Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.
Avsec, A. in Musek, J. (2005). Osebnost, samopodoba in psihično blagostanje. V:
J. Musek, Psihološke in kognitivne študije osebnosti, Razprave Filozofske
fakultete. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Baltes, P. B. in Staudinger, U. M. (2000). Wisdom: A metaheuristic (pragmatic)
to orchestrate mind and virtue toward excellence. American Psychologist,
55, 122−136.
Bauer, J. J. in McAdams, D. P. (2004). Growth goals, maturity, and well-being.
Developmental Psychology, 40, 114−127
Baumeister, R. F. in Exline, J. J. (2000). Self-control, morality, and human
strength. Journal of Social and Clinical Psychology, 19, 29−43.
Becker, P. (1999). Beyond the Big Five. Personality and Individual Dierences, 26,
511−530.
Becker, P. (2002). e four-plus-X factor model as a framework for the
description of normal and disordered personality. A pilot study. Trierer
Psychologische Berichte, 29(1), 1−45.
Bentler, P. M. in Yuan, K. H. (1999). Structural Equation Modeling with Small
Samples: Test Statistics. Multivariate Behavioral Research 34(2):
181−197.
Berlin Declaration (2007). http://en.wikisource.org/wiki/Berlin_Declaration.
Biswas-Diener, R. in Diener, E. (2001). Making the best of a bad situation:
Satisfaction in the slums of Calcutta. Social Indicators Research, 55,
329−352.
Block, J. (1995). A contrarian view of the ve-factor approach to personality
description. Psychological Bulletin, 117, 187−215.

216
Boies, K., Lee, K., Ashton, M. C., Pascal, S. in Nicol, A. A. M. (2001). e
structure of the French Personality Lexicon. European Journal of
Personality, 15, 277−295.
Bond, M. H. (1988). Finding universal dimensions of individual variation in
multicultural studies of values: e Rokeach and Chinese Value
Surveys. Journal of Personality and Social Psychology, 55(6), 1009−1015.
Bouchard, T. J. (1994). Genes, environment, and personality. Science, 264, 1700−1701.
Bouchard, T. J. Jr. in Loehlin, J. C. (2001). Genes, evolution, and personality.
Behavior Genetics, 31, 243−273.
Brdar, I. (ur.). (2011). e human pursuit of well-being: A cultural approach. New
York, NY: Springer.
Briere, J. (2001). Detailed Assessment of Posttraumatic Stress (DAPS). Odessa,
Florida: Psychological Assessment Resources.
Brunstein, J. C. (1993). Personal goals and subjective well-being: A longitudinal
study. Journal of Personality and Social Psychology, 65(5), 1061−1070.
Campbell, A., Converse, P. E. in Rodgers, W. L. (1976). e quality of American
life: Perceptions, evaluations, and satisfactions. New York: Russell Sage
Foundation.
Cantor, N. (1994). Life task problem-solving: Situational aordances and
personal needs. Personality and Social Psychology Bulletin, 20, 235−243.
Cantor, N. in Harlow, R. E. (1994). Social intelligence and personality: Flexible
life task pursuit. V: R. J. Sternberg in P. Ruzgis (ur.) Personality and
Intelligence (pp. 137−168). New York: Cambridge University Press.
Cantor, N., Norem, J. K., Niedenthal, P. M., Langston, C. A. in Brower, A. M.
(1987). Life tasks, self-concept ideals, and cognitive strategies in a life
transition. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 1178−1191.
Carver, C. S. in Scheier, M. F. (1990). Origins and functions of positive and
negative aect: A control-process view. Psychological Review, 97, 19−35.
Carver, C. S., Scheier, M. F. in Weintraub, J. K. (1989). Assessing coping
strategies: A theoretically based approach. Journal of Personality and
Social Psychology, 56(2), 267−283.
Cattell, R. B. (1946). Description and measurement of personality. New York: World
Book.
Cattell, R. B. (1950). Personality: A systematic, theoretical, and factual study. New
York: McGraw-Hill.
Cattell, R. B. (1957). Personality and motivation structure and measurement.
NewYork: Harcourt, Bvrace, Jovanovich.

217
Cattell, R. B. (1965). e scientic analysis of personality. Baltimore: Penguin
Books.
Charles, S. T., Reynolds, C. A. in Gatz, M. (2001). Age-related dierences and
change in positive and negative aect over twenty-three years. Journal
of Personality and Social Psychology, 80, 136−151.
Cheng, S-T. (2004). Age and Subjective Well-Being Revisited: A Discrepancy
Perspective. Psychology and Aging, Volume 19(3), 409−415.
Costa, P. T. in McCrae, R. R. (1980). Inuence of extraversion and neuroticism
on subjective well-being: Happy and unhappy people. Journal of
Personality and Social Psychology, 38, 668−678.
Costa, P. T. in McCrae, R. R. (1992a). Four ways ve factors are basic. Personality
and Individual Dierences, 13, 653−665.
Costa, P. T. in McCrae, R. R. (1992b). Normal personality assessment in clinical
practice: e NEO Personality Inventory. Psychological Assessment, 4,
5−13.
Costa, P. T. in McCrae, R. R. (1992c). Reply to Eysenck. Personality and
Individual Dierences, 13, 861−865.
Costa, P. T. J. in McCrae, R. R. (1995). Solid grounds in the wetlands of
personality: A reply to Block. Psychological Bulletin, 117, 216−220.
Costa, P., McCrae, R. R. in Zonderman, A. (1987). Environmental and
dispositional inuences on well-being: Longitudinal follow-up of an
American national sample. British Journal of Psychology, 78, 299−306.
Csikszentmihalyi, M. (1990). Flow: e Psychology of Optimal Experience. New
York: HarperCollins.
Csikszentmihalyi, M. (1997). Finding ow: e psychology of engagement with
everyday life. New York: Basic Books.
DeYoung, C. G., Peterson, J. B. in Higgins, D. M. (2001). Higher-order factors
of the big ve predict conformity: are there neuroses of health?
Personality and Individual Dierences, 33, 533−552.
Di Blas, L. in Forzi, M. (1999). Rening a descriptive structure of personality
attributes in the Italian language: e abridged Big ree circumplex
structure. Journal of Personality and Social Psychology, 76, 451−481.
Diener, E. (1984). Subjective well-being. Psychological Bulletin, 95, 542−575.
Diener, E. (1994). Assessing subjective well-being: Progress and opportunities.
Social Indicators Research, 31, 103−157.
Diener, E. (1995a). A value based index for measuring national quality of life.
Social Indicators Research, 36, 107−127.

218
Diener, E. (1995b). Subjective well-being in cross-cultural perspective. V: H.
Grad, A. Blanco in J. Georgas (ur.), Proceedings of the 12th International
Congress of Cross-Cultural Psychology. Swets & Zeitlinger.
Diener, E. (1996). Traits can be powerful, but are not enough: Lessons from
subjective well-being. Journal of Research in Personality, 30, 389−399.
Diener, E. (1998). Subjective well-being and personality. V: D. Barone, M.
Hersen in V. Van Hasselt (ur.), Advanced personality, (pp. 311−334).
New York: Plenum Press.
Diener, E. (2000a). Subjective well-being: e science of happiness and a
proposal for a national index. American Psychologist, 34−43.
Diener, E. (2001). Subjective well-being. V: N. J. Smelser in P. B. Baltes (ur.),
International Encyclopedia of the Social & Behavioral Sciences. Oxford:
Elsevier.
Diener, E. (2009a). Assessing well-being: e collected works of Ed Diener. Social
Indicators Research Series, Vol. 39. e Netherlands: Springer.
Diener, E. (2009b). Culture and well-being: e collected works of Ed Diener. Social
Indicators Research Series, Vol. 38. e Netherlands: Springer
Diener, E. (2009c). e science of well-being: e collected works of Ed Diener. Social
Indicators Research Series, Vol. 37. e Netherlands: Springer.
Diener, E. in Diener, M. (1995). Cross-cultural correlates of life satisfaction and
self-esteem. Journal of Personality and Social Psychology, 68, 653−663.
Diener, E. in Lucas, R. E. (1999). Personality, and subjective well-being.
V: D. Kahneman, E. Diener in N. Schwarz (ur.). Well-being: e
foundations of hedonic psychology (pp. 213−229). New York: Russell Sage
Foundation.
Diener, E. in Suh, M. E. (1997). Subjective well-being and age: An international
analysis. V: K. W. Schaie in M. P. Lawton (ur.), Annual review of
gerontology and geriatrics, Vol. 17, (pp. 304−324). New York: Springer.
Diener, E., Diener, M. in Diener, C. (1995). Factors predicting the subjective
well-being of nations. Journal of Personality and Social Psychology, 69,
851−864.
Diener, E., Emmons, R. A., Larsen, R. J. in Grin, S. (1985). e Satisfaction
With Life Scale. Journal of Personality Assessment, 49, 71−75.
Diener, E., Sapyta, J. J. in Suh, E. (1998). Subjective well-being is essential to
well-being. Psychological Inquiry, 9, 33−37.
Diener, E., Smith, H. in Fujita, F. (1995). e personality structure of aect.
Journal of Personality and Social Psychology, 69, 130−141.

219
Digman, J. M. (1990). Personality structure: Emergence of the ve-factor model.
Annual Review of Psychology, 41, 417−440.
Digman, J. M. (1997). Higher-Order Factors of the Big Five. Journal of
Personality and Social Psychology, 73(6), 1246−1256.
Donaldson, S. I., Csikszentmihalyi, M. in Nakamura, J. (ur.). (2011). Applied
positive psychology: Improving everyday life, health, schools, work, and
society. New York, NY: Routledge.
Elizur D. (1984). Facets of Work Values: A Structural Analysis of Work
Outcomes. Journal of Applied Psychology, 69, 379−389.
Elliot, A. J. in rash, T. M. (2002). Approach-Avoidance Motivation in
Personality: Approach and Avoidance Temperaments and Goals.
Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 82, No. 5, 804−818.
Ellis, A. (2001). Feeling better, getting better, staying better. Atascadero, CA:
Impact.
Emmons, R. A. (1986). Personal strivings: An approach to personality and
subjective well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 51,
1058−1068.
Emmons, R. A. (1999). e psychology of ultimate concerns: Motivation and
spirituality in personality . New York: e Guilford Press.
Emmons, R. A. in Diener, E. (1985a). Factors predicting satisfaction judgments:
A comparative examination. Social Indicators Research, 16, 157−167.
Emmons, R. A. in Diener, E. (1985b). Personality correlates of subjective well-
being. Personality and Social Psychology Bulletin, 11, 89−97.
Emmons, R. A. in Kaiser, H. A. (1996). Goal orientation and emotional well-
being: Linking goals and aect through the self. V: L. L. Martin in
A. Tesser (ur.), Striving and feeling: Interactions among goals, aect, and
self-regulation (pp. 79−98). Mahwah, NJ: Erlbaum.
Emmons, R. A. in King, L. A. (1988). Conict among personal strivings:
Immediate and long-term implications for psychological and physical
well-being. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1040−1048.
Escoer, B. in Pagès, J. (1994). Multiple Factor Analysis (AFMULT package).
Computational Statistics and Data Analysis, 18, 121−140.
European Values Study. EVS 2008. GESIS Leibniz Institute for the Social
Sciences. Tilburg: Tilburg University.
Eysenck, H. J. (1947). Dimensions of personality. London: Routledge & Kegan Paul.
Eysenck, H. J. (1952). e scientic study of personality. London: Routledge &
Kegan Paul.

220
Eysenck, H. J. (1967). e biological basis of personality. Springeld, IL: Charles C.
omas.
Eysenck, H. J. (1970). e structure of human personality (3rd ed.). London:
Methuen.
Eysenck, H. J. (1991). Dimensions of personality: 16, 5, or 3? − Criteria for
a taxonomic paradigm. Personality and Individual Dierences, 12,
773−790.
Eysenck, H. J. (1992). A reply to Costa and McCrae: P or A and C − the role of
theory. Personality and Individual Dierences, 13, 867−868.
Fagley, N. S. (2012). Appreciation uniquely predicts life satisfaction above
demographics, the Big 5 personality factors, and gratitude. Personality
and Individual Dierences, 53, 59−63.
Figueredo, A. J., Vásquez, G., Brumbach, B. H. in Schneider, S. M. R. (2004).
e heritability of life history strategy: e K-factor, covitality, and
personality. Social Biology, 51, 121−143.
Figueredo, A. J., Vásquez, G., Brumbach, B. H. in Schneider, S. M. R. (2007). e
K-factor, covitality, and personality: A psychometric test of life history
theory. Human Nature, 18, 47−73.
Forgeard, M. J. C. in Seligman, M. E. P. (2012). Seeing the glass half full:
A review of the causes and consequences of optimism. Pratiques
Psychologiques, 18, 107−120.
Frankl, V. E. (1962). Man’s search for meaning: An introduction to logotherapy.
Boston, Beacon Press.
Fromm, E. (1981). Primary and secondary process in waking and in altered states
of consciousness. Acad. Psychol. Bull. 3, 29−45.
Fung Ju-Lan (1971). Istorija kineske losoje. Beograd: Nolit. (Izvirnik izšel 1948).
Gagné, M. (2003). e role of autonomy support and autonomy orientation
in prosocial behavior engagement. Motivation and Emotion, 27,
199−223.
Goldberg, L. R. (1981). Language and individual dierences: e search for
universals in personality lexicons. Journal of Personality and Social
Psychology, 59, 1216−1229.
Goldberg, L. R. (1990). An alternative „description of personality“: e Big
Five factor structure. Journal of Personality and Social Psychology, 59,
1216−1229.
Goldberg, L. R. (1993). e structure of phenotypic personality traits. American
Psychologist, 48, 26−34.

221
Goldberg, L. R. (1999). A broad-bandwidth, public domain, personality
inventory measuring the lower-level facets of several ve-factor
models. V I. Mervielde, I. Deary, F. De Fruyt in F. Ostendorf (ur.),
Personality Psychology in Europe, Vol. 7 (pp. 7−28). Tilburg, e
Netherlands: Tilburg University Press.
Goldberg, L. R. in Rosolack, T. K. (1994). e Big Five factor structure as an
integrative framework: An empirical comparison with Eysenck´s
P-E-N model. V: C. F. Halverson, G. A. Kohnstamm in R. P. Martin
(ur.), e developing structure of temperament and personality from infancy
to adulthood (pp. 7−35). Hillsdale, NJ: Erlbaum.
Goldberg, L. R. in Somer, O. (2000). e hierarchical structure of common
Turkish person-descriptive adjectives. European Journal of Personality,
14, 497−531.
Graham, C. (2011). e pursuit of happiness: An economy of well-being.
Washington, DC: Brookings Institution Press.
Harkness, A. R., McNulty, J. L., Ben-Porath, Y. S. in Graham, J. R. (2002). 5:
MMPI-2 Personality Psychopathology Five (PSY-5) scales: Gaining an
overview for case conceptualization and treatment planning. MMPI-2/
MMPI-A Test Reports. Minneapolis: University of Minnesota Press.
Harlow, R. E. in Cantor, N. (1996). Still participation after all these years: A
study of life task participation in later life. Journal of Personality and
Social Psychology, 71, 1235−1249.
Hathaway, S. R. in McKinley, J. C. (1943). Manual for the Minnesota Multiphasic
Personality Inventory. New York: Psychological Corporation.
Heckhausen, J. in Schulz, R. (1993). Optimization by selection and
compensation: Balancing primary and secondary control in life-span
development. International Journal of Behavioral Development, 16,
287−303.
Heckhausen, J. in Schulz, R. (1995). A life-span theory of control. Psychological
Review, 102, 284−304.
Heckhausen, J., Schulz, R. in Wrosch, C. (1998). Developmental regulation in
adulthood: Optimization in primary and secondary control a multiscale
questionnaire. Technical Report, Max Planck Institute for Human
Development and Education, Berlin.
Herringer, L. G. (1998). Facets of extraversion related to life satisfaction.
Personality and Individual Dierences, 24, 731−733.
Higgins, E. T. (1987). Self-discrepancy: A theory relating self and aect.
Psychological Review, 94, 319−340.

222
Higgins, E. T. (1999). Why do self-discrepancies have specic relations to
emotions? e second-generation question of Tangney, Niedenthal,
Covert, and Barlow (1998). Journal of Personality and Social Psychology,
77, 1313−1317.
Hofstede, G. (1980). Culture’s consequences: International dierences in work-related
values. Beverly-Hills, Sage.
Hofstede, G. (2001). Culture’s consequences: Comparing values, behaviors,
institutions, and organizations across nations. ousand Oaks, CA: Sage.
Hofstee, W. K. B. (2001). Intelligence and personality: Do they mix? V: J. M.
Collis in S. Messick (ur.), Intelligence and personality: Bridging the gap
in theory and measurement (pp. 43−60). Mahwah, NJ: Erlbaum.
Hofstee, W. K. B. (2003). Structures of personality traits. V: I. B. Weiner (Series
Ed.) & T. Millon & M. J. Lerner (Vol. ur.), Handbook of psychology:
Vol. 5. Personality and social psychology (pp. 231−254). Hoboken, NJ:
Wiley.
Hofstee, W. K. B., Ten Berge, J. M. F. in Hendriks, A. A. J. (1998). How to score
questionnaires. Personality and Individual Dierences, 25, 897−909.
Holmes, T. H. in Rahe, R. H. (1967). e social readjustment rating scale. Journal
of Psychosomatic Research, 11, 213−218.
Husson, F., Josse, J., Le, S. in Mazet, J. (2009). FactoMineR: Factor Analysis and
Data Mining with R. R package version 1.12. http://CRAN.R-project.
org/package=FactoMineR.
Inglehart, R. (1990). Culture shift in advanced industrial society. Princeton, NJ:
Princeton University Press.
Inglehart, R. (1997). Modernization and postmodernization: Cultural, economic and
political change in 43 societies. Princeton, NJ: Princeton University Press.
Inglehart, R. in Welzel, C. (2005). Modernization, Cultural Change, and
Democracy: e Human Development Sequence. New York: Cambridge
University Press.
Jahoda, M. (1958). Current concepts of positive mental health. New York: Basic Books.
Jang, K. L., Livesley, W. J. in Vernon, P.A. (1996). Heritability of the Big Five
Personality Dimensions and their Facets: A twin Study. Journal of
Personality, 64, 576−591.
Jang, K. L., McCrae, R. R., Angleitner, A., Riemann, R. in Livesley, W. J. (1998).
Heritability of facet-level traits in a cross-cultural twin sample:
Support for a hierarchical model of personality. Journal of Personality
and Social Psychology, 74, 1556−1565.

223
John, O. P. (1990). e „Big ve“ factor taxonomy: Dimensions of personality
in the natural language and in questionnaires. V: L. A. Pervin (ur.),
Handbook of personality: eory and research (pp. 66−100). New York:
Guilford.
John, O. P. in Srivastava, S. (1999). e Big Five trait taxonomy: History,
measurement, and theoretical perspectives. V: L. A. Pervin in O. P.
John (ur.), Handbook of personality: eory and research (2nd ed.), (pp.
102−138). New York: Guilford Press.
John, O. P., Angleitner, A. in Ostendorf, F. (1988). e lexical approach to
personality: A historical review of trait taxonomic research. European
Journal of Personality, 2, 171−203.
John, O. P., Donahue, E. M. in Kentle, L. R. (1991). e “Big Five” Inventory
− Versions 4a and 54. Berkeley: University of California, Berkeley,
Institute of Personality and Social Research.
Kahneman, D. (1999). Objective Happiness. V: Kahneman in sod. (ur.), Well-
Being: e Foundations of Hedonic Psychology. New York: Russell Sage
Found.
Kahneman, D., Diener, E. in Schwarz, N. (ur.) (1999). Well-Being: e
Foundations of Hedonic Psychology. New York: Russell Sage Found.
Kaplan, D. (2000). Structral Equation Modeling: Foundations and Extensions.
ousand Oaks, London, New Delhi: Sage Publications.
Kasser, T. in Ryan, R. M. (1993). A dark side of the American dream: Correlates
of nancial success as a central life aspiration. Journal of Personality and
Social Psychology, 65, 410−422.
Kasser, T. in Ryan, R. M. (1996). Further examining the American dream:
Dierential correlates of intrinsic and extrinsic goals. Personality and
Social Psychology Bulletin, 22, 280−287.
Kehr, H. M. (2003). Goal conicts, attainment of new goals, and well-being
among managers. Journal of Occupational Health Psychology, 8,
195−208.
Kobasa, S. C. (1979). Stressful life events, personality, and health: An inquiry into
hardiness. Journal of Personality and Social Psychology, 37, 1−11.
Kobasa, S. C., Maddi, S. R. in Kahn, S. (1982). Hardiness and health: A prospective
study. Journal of Personality and Social Psychology, 42, 1, 168−177.
La Guardia, J. G., Ryan, R. M., Couchman, C. E. in Deci, E. L. (2000). Within-
person variation in security of attachment: A self-determination
theory perspective on attachment, need fulllment, and well-being.
Journal of Personality and Social Psychology, 79, 367−384.

224
Lazarus, R. S. in Folkman, S. (1984). Stress, appraisal and coping. New York:
Springer.
Locke, E. A. in Latham, G. P. (1990). A theory of goal setting and task performance.
Englewood Clis, NJ: Prentice-Hall.
Lopez, S. J. in Snyder, C. R. (2004). Positive psychological assessment: A handbook
of models and measures. Washington, DC: American Psychological
Association.
Lucas, R. E. in Diener, E. (2000). Personality and subjective well-being across
the life span. V: D. Molfese in V. Molfese (ur.) Temperament and
personality development across the life span, Mahway, NJ: Lawrence
Erlbaum Associates.
Lykken, D. (1999). Happiness. New York: Golden Books.
Lyubomirsky, S. (2001). Why are some people happier than others? e role
of cognitive and motivational processes in well-being. American
Psychologist, 56, 3, 239−249.
Lyubomirsky, S. in Lepper, H. S. (1999). A measure of subjective happiness:
Preliminary reliability and construct validation. Social indicators
research, 46(2), 137−155.
Maier, G. W. in Brunstein, J. C. (2001). e role of personal work goals in
newcomers’ job satisfaction and organizational commitment: A
longitudinal analysis. Journal of Applied Psychology, 86, 1034−1042.
Markon, K. E., Krueger, R. F. in Watson, D. (2005). Delineating the
Structure of Normal and Abnormal Personality: An Integrative
Hierarchical Approach. Journal of Personality and Social Psychology,
88(1), 139−157.
Maslach, C. in Jackson, S. E. (1986). Maslach Burnout Inventory: Second
Edition. Palo Alto, CA: Consulting Psychologists Press.
Maslach, C. in Johnson, S. E. (1981). e measurement of experienced burnout.
Journal of Occupational Behaviour, 2, 99−113.
Maslach, C. in Leiter, M. P. (1997). e truth about burnout. San Francisco:
Jossey-Bass.
Maslach, C., Jackson, S. E. in Leiter, M. P. (1996). Maslach burnout inventory
manual (3rd edn.). Palo Alto, CA: Consulting Psychologists Press.
Maslow, A. H. (1954). Motivation and personality. New York: Harper.
McCrae, R. R. in Costa, P. T. (1987). Validation of the ve-factor model of
personality across instruments and observers. Journal of Personality and
Social Psychology, 52, 81−90.

225
McCrae, R. R. in Costa, P. T. (1991). Adding liebe und arbeit: e full ve-factor
model and well-being. Personality and Social Psychology Bulletin, 17,
227−232.
McCrae, R. R. in Costa, P. T. (1998). Personality trait structure as a human
universal. American Psychologist, Vol. 52, No. 5, 509−516.
McCullough, M. E. (2000). Forgiveness as human strength: eory,
measurement, and links to well being. Journal of Social and Clinical
Psychology, 19, 43−54.
McCullough, M. E. in Snyder, C. R. (2000). Classical sources of human strength:
Revisiting an old home and rebuilding a new one. Journal of Social and
Clinical Psychology, 19, 1−10.
McCullough, M. E., Kilpatrick, S. D., Emmons, R. A. in Larson, D. (2001). Is
gratitude a moral aect? Psychological Bulletin, 127, 249−266.
Morey, L. C. (1991). Personality Assessment Inventory − Professional Manual.
Florida, USA: Psychological Assessment Resources, Inc.
Mount, M. K., Barrick, M. R., Scullen, S. M. in Rounds, J. (2005). Higher-order
dimensions of the big ve personality traits and the big six vocational
interest types. Personnel Psychology, 58, 447−478.
Murray, H. A. in Kluckhohn, C. (1948). Outline of a conception of personality.
V: C. Kluckhohn, H. A. Murray in D. Schneider (ur.): Personality in
nature, society and culture, New York, Knopf, (1953). Oce of Strategic
Service Assessment of Men, New York, Rinehart, (1948).
Musek, J. (1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy.
Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy.
Musek, J. (2007a). A general factor of personality: Evidence for the Big One
in the ve-factor model. Journal of Research in Personality, 41,
1213−1233.
Musek, J. (2007b). Pozitivna psihologija. Anthropos (Ljubljana), 1−2,
279−323.
Musek, J. (2009). Dimenzije psihičnega blagostanja. Anthropos (Ljubljana), 1−2,
139−160.
Musek, J. (2011). Toward a comprehensive theory of values. V: D. Chadee in A.
Kostić (ur.): Social Psychological Dynamics (pp. 243−268). Kingston,
Jamaica: University of West Indies Press.
Musek, J. in Musek Lešnik, K. (2003). Ekspertni pogled na vlogo vrednot v
vzgojno izobraževalnem sistemu. Anthropos (Ljubljana), 35, 1/4,
97−142.

226
Musek, J. in Avsec, A. (2002). Pozitivna psihologija: subjektivni (emocionalni)
blagor zadovoljstvo z življenjem. Anthropos, 34, 1/3, 41−68.
Musek, J. in Strniša, J. (2005). Vrednote in psihično blagostanje. Anthropos, 37,
1/4, 339−356.
Myers, D. G. (1992). e pursuit of happiness: Who is happy − and why. New York:
William Morrow.
Myers, D. G. in Diener, E. (1996). e pursuit of happiness. Scientic American,
70−72.
Norem, J. K. in Illingworth, K. S. S. (1993). Strategy dependent eects of
reecting on self and tasks: Some implications of optimism and
defensive pessimism. Journal of Personality and Social Personality, 65,
822−835.
Norem, J. K. in Cantor, N. (1986). Defensive pessimism: „Harnessing“ anxiety as
motivation. Journal of Personality and Social Psychology, 51, 1208−1217.
Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomy of personality attributes:
Replicated factor structure in peer nomination personality ratings.
Journal of Abnormal and Social Psychology, 66, 474− 583.
Norusis, M. J. (2013). IBM SPSS Statistics 22 Guide to data analysis. Upper
Saddle River, NJ: Prentice Hall.
Okun, M. A. in George, L. K. (1984). Physician- and self-ratings of health,
neuroticism and subjective well-being among men and women.
Personality and Individual Dierences, 5, 533−539.
Omodei, M. M. in Wearing, A. J. (1990). Need satisfaction and involvement in
personal projects: Toward an integrative model of subjective well-
being. Journal of Personality and Social Psychology, 59, 762−769.
Osgood, C. E., May, W. in Miron, M. (1975). Cross-cultural universals of aective
meaning. Urbana: University of Illinois Press.
Osgood, C. E., Suci, G. J. in Tannenbaum, P. H. (1957). e measurement of
meaning. Urbana: University of Illinois Press.
Ostendorf, F. in Angleitner, A. (1994). Psychometric properties of the German
translation of the NEO Personality Inventory (NEO-PI-R). Unpublished
manuscript. Landau. University of Landau.
Ožura, A. (2005). Povezava med strategijami spoprijemanja, osebnostnimi dimenzijami
in imunskim odzivom pri vojakih. Diplomsko delo (mentor: Janek Musek),
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Pavot, W. in Diener, E. (1993a). Review of the Satisfaction with Life Scale.
Psychological Assessment, 5, 164−172.

227
Pavot, W. in Diener, E. (1993b). e aective and cognitive context of self-reported
measures of subjective well-being. Social Indicators Research, 28, 1−20.
Peterson, C. (2000). e future of optimism [Special issue]. American Psychologist,
55(1), 44−55.
Peterson, C. (2006). Primer in positive psychology. New York, NY: Oxford.
Peterson, C. in Seligman, M. E. P. (2003). Character strengths before and after
September 11. Psychological Science, 14, 381−384.
Peterson, C. in Seligman, M. E. P. (2004). Character Strengths and Virtues: A
Handbook and Classication. New York: American Psychological
Association & Oxford University Press.
Prenda, K. M. in Lachman, M. E. (2001). Planning for the future: A life
management strategy for increasing control and life satisfaction in
adulthood. Psychology and Aging, 16, 206−216.
R Development Core Team (2013). R: A language and environment for
statistical computing. R Foundation for Statistical Computing,
Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0, http://www.R-project.org.
Radakrishnan, S. (1964). Indijska lozoja. Beograd, Nolit.
Reich, J. W., Zautra, A. J. in Davis, M. (2003). Dimensions of Aect
Relationships: Models and eir Integrative Implications. Review of
General Psychology, Vol. 7, No. 1, 66−83.
Rogers, C. R. (1961). On becoming a person: A therapist’s view of pschotherapy.
Boston: Houghton Miin.
Rokeach, M. (1973). e nature of human values. New York, e Free Press.
Rossi, A. S. (2001). Caring and doing for others: Social responsibility in the domains
of family, work, and community. Chicago: University of Chicago Press.
Rushton, J. P. (1985). Dierential K eory: e sociobiology of individual and
group dierences. Personality and Individual Dierences, 6, 441−452.
Rushton, J. P. in Irwing, P. (2008). A general factor of personality (GFP) from
two meta-analyses of the Big Five: Digman (1997) v: Mount, Barrick,
Scullen, in Rounds (2005). Personality and Individual Dierences, 45,
679−683.
Rushton, J. P., Bons, T. A. in Hur, Y. M. (2008). e genetics and evolution of
the General factor of personality. Journal of Research in Personality, 42,
1173−1185.
Ryan, R. M. in Deci, E. L. (2001). On happiness and human potentials: A review
of research on hedonic and eudaimonic well-being. Annual Review of
Psychology, 52, 141−166.

228
Ryan, R. M., Sheldon, K. M., Kasser, T. in Deci, E. L. (1996). All goals are not
created equal: An organismic perspective on the nature of goals and
their regulation. V: P. M. Gollwitzer in J. A. Bargh (ur.), e psychology
of action: Linking cognition and motivation to behavior. (pp. 7−26). New
York: Guilford Press.
Ry, C. D. (1989). Happiness is everything, or is it? Explorations on the meaning
of psychological well-being. Journal of Personality and Social Psychology,
57, 1069−1081.
Ry, C. D. (1991). Possible selves in adulthood and aging: A tale of shifting
horizons. Psychology and Aging, 6, 286−295.
Ry, C. D. in Keyes, C. L. M. (1995). e structure of psychological well-being
revisited. Journal of Personality and Social Psychology, 69, 719−727.
Ry, C. D. in Singer, B. (1998). e contours of positive human health.
Psychological Inquiry, 9, 1−28.
Ry, C., Almeida, D. M., Ayanian, J. S., Carr, D. S., Cleary, P. D., Coe, C.,
Davidson, R., Krueger, F., Lachman, M. E., Marks, N. F., Mroczek,
D. K., Seeman, T., Mailick Seltzer, M., Singer, B. H., Sloan, R. P.,
Tun, P. A., Weinstein, M. in Williams, D. (2007). Midlife Development
in the United States (MIDUS II), 2004−2006 [Computer le].
ICPSR04652-v1. Ann Arbor, MI: Inter-university Consortium
for Political and Social Research [distributor]. Doi: 10.3886/
ICPSR04652.
Sanchez, G. (2013). PLS Path Modeling with R. Trowchez Editions. Berkeley,
2013. http://www.gastonsanchez.com/PLS Path Modeling with
R.pdf.
Saucier, G. in Goldberg, L. R. (2003). e structure of personality attributes. V:
M. R. Barrick in A. M. Ryan (ur.), Personality and work (pp. 1−29). San
Francisco: Jossey-Bass.
Saucier, G., Georgiades, S., Tsaousis, I. in Goldberg, L. R. (2005). e Factor
Structure of Greek Personality Adjectives. Journal of Personality and
Social Psychology, Vol. 88, No. 5, 856−875.
Scheier, M. F. in Carver, C. S. (1985). Optimism, coping, and health: Assessment
and implications of generalized outcome expectancies. Health
Psychology, 4(3), 219−247.
Scheier, M. F., Carver, C. S. in Bridges, M. W. (1994). Distinguishing optimism
from neuroticism (and trait anxiety, self-mastery, and self-esteem): A
reevaluation of the Life Orientation Test. Journal of Personality and
Social Psychology, 67(6), 1063−1078.

229
Schimmack, U., Oishi, S., Diener, E. in Suh, E. (2000). Facets of aective
experiences: A framework for investigations of trait aect. Personality
and Social Psychology Bulletin, 26, 655−688.
Schwartz, S. H. (1992). Universals in the content and structure of values:
eoretical advances and empirical tests in 20 countries. V: M. Zanna
(ur.), Advances in experimental social psychology, Vol. 25 (pp. 1−65).
Orlando, Fl.: Academic Press.
Schwartz, S. H. (1994). Beyond individualism-collectivism: new dimensions
of values. V: U. Kim, H. C. Triandis, C. Kagitçibasi, S. C. Choi in
G. Yoon (ur.), Individualism and collectivism: eory application and
methods. Newbury Park, CA: Sage.
Schwartz, S. H. in Bilsky, W. (1987). Toward a universal psychological structure
of human values. Journal of Personality and Social Psychology, 53, 3,
550−562.
Schwartz, S. H. in Sagiv, L. (1995). Identifying culture-specics in the content
and structure of values. Journal of Cross-Cultural Psychology, 26, 92−116.
Seligman, M. E. P. (1991). Learned optimism. New York: Knopf.
Seligman, M. E. P. (1998a). Learned Optimism: How to Change Your Mind and
Your Life (2nd ed.). New York: Pocket Books.
Seligman, M. E. P. (1998b). Positive psychology network concept paper. Philadelphia.
http://www.positivepsychology.org/ppgrant.htm.
Seligman, M. E. P. (2002). Authentic Happiness: Using the New Positive Psychology
to Realize Your Potential for Lasting Fulllment. New York: Free Press/
Simon & Schuster.
Seligman, M. E. P. (2008). Positive Health. Applied psychology: An international
review, 57, 3−18.
Seligman, M. E. P. (2011). Flourish. New York: Simon & Schuster
Seligman, M. E. P. in Csikszentmihalyi, M. (2000). Positive psychology: An
introduction. American Psychologist, 55, 5−14.
Selye, H. (1956). e stress of life. London: Longmans.
Selye, H. (1974). Stress without distress. New York: Lippincott.
Sheldon, K., Frederickson, B., Rathunde, K., Csikszentmihalyi, M. in Haidt, J.
(2000). Positive psychology manifesto (Rev. ed.). Philadelphia. http://
www.positivepsycho logy.org/akumalmanifesto.htm.
Simonton, D. K. (2000). Creativity: Cognitive, personal, developmental, and
social aspects. American Psychologist, 55, 151−158.

230
Sinclair, R. R. in Oliver, C. M. (2003). Development and Validation of Short
Measure of Hardiness. Defense Technical Information Center Report.
Portland: Portland State University.
Snyder, C. R. (1994). e psychology of hope. New York. Free Press.
Snyder, C. R. (2000). Handbook of hope: eory, measures, and applications. New
York: Academic Press.
Snyder, C. R. (2004). Hope and the other strengths: Lessons from Animal Farm
[Special issue]. Journal of Social and Clinical Psychology, 23(5), 624−627.
Snyder, C. R. in Lopez, S. J. (ur.) (2002). e handbook of positive psychology. New
York: Oxford University Press.
Snyder, C. R., Lopez, S. J. in Pedrotti, J. T. (2010). Positive psychology: e scientic and
practical explorations of human strengths (2nd ed.). ousand Oaks, CA: Sage.
Spearman, C. (1904). „General intelligence,“ objectively determined and
measured. American Journal of Psychology, 15, 201−293.
Spearman, C. (1927). e abilities of man. New York: MacMillan.
Spencer, S. M. in Norem, J. K. (1996). Reection and distraction: Defensive
pessimism, strategic optimism, and performance. Personality and Social
Psychology Bulletin, 22, 354−365.
Springer, K. W. in Hauser, R. M. (2006). An Assessment of the Construct
Validity of Ry ’s Scales of Psychological Well-Being: Method, Mode
and Measurement Eects. Social Science Research, 35(4), 1080−1102.
Springer, K. W., Hauser, R. M. in Freese, J. (2006). Bad News Indeed for Ry’s
Six-Factor Model of Well-Being. Social Science Research, 35(4),
1120−1131.
Stankov, L. (2005). g Factor. Issues of design and interpretation. V: O. Wilhelm
in R. W. Engle (ur.), Handbook of understanding and measuring
intelligence (pp. 279−293). ousand Oaks, Ca., London, New Delhi:
Sage Publications.
Tangney, J. P. (2000). Humility: eoretical perspectives, empirical ndings, and
directions of future research. Journal of Social and Clinical Psychology,
19, 70−82.
Taylor, S. E., Kemeny, M. E., Reed, G. M., Bower, J. E. in Gruenewald, T. L.
(2000). Psychological resources, positive illusions, and health. American
Psychologist, 55, 99−109.
oresen, C. E., Harris, A. H. S. in Luskin, F. (2000). V: M. E. McCullough, K.
I. Pargament, in C. E. oresen (ur.), Forgiveness: eory, research, and
practice (pp. 254−280). New York: Guilford Press.

231
Triandis, H. C. (1995). Individualism and collectivism. Boulder, CO: Westview.
Trstenjak, A. (1974). Človek in sreča. Celje: Mohorjeva družba.
Trstenjak, A. (1976). Problemi psihologije. Ljubljana: Slovenska Matica.
Trstenjak, A. (1985). Človek bitje psihodnosti. Ljubljana: Slovenska Matica.
Trstenjak, A. (1988). Človek končno in neskončno bitje. Celje: Mohorjeva družba.
Trstenjak, A. (1991). Za človeka gre. Maribor: Založba Obzorja.
Ullman, J. B. (2006). Structural Equation Modeling: Review the Basics nad
Moving Forward. Journal of Personality Assessment 87(1), 35−50.
Veber, F. (1924). Očrt psihologije. Ljubljana: Zvezna tiskarna in knjigarna.
Veenhoven, R. (1991). Is happiness relative? Social Indicators Research, 24, 1−34.
Vorländer, K. (1977). Zgodovina lozoje I. Ljubljana, Slovenska Matica.
Watson, D. in Clark, L. A. (1992). On traits and temperament: General and
specic factors of emotional experience and their relation to the ve-
factor model. Journal of Personality, 60, 441−476.
Watson, D., Clark, L. A. in Tellegen, A. (1988). Development and validation of
a brief measure of positive and negative aect: e PANAS scales.
Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1063−1070.
Webb, E. (1915). Character and intelligence. British Journal of Psychology
Monographs, 1(3), 1−99.
Wiggins, J. S. in Trapnell, P. D. (1996). A dyadic-interactional perspective on
the ve-factor model. V: J. S. Wiggins (ur.), e ve-factor model of
personality. eoretical perspectives (pp. 88−162). New York: Guilford.
Wilson, O. (1975). Sociobiology. Cambridge: Harvard University Press.
Wilson, W. (1967). Correlates of avowed happiness. Psychological Bulletin, 67,
294−306.
World Values Study. World Values Survey. http://www.worldvaluessurvey.org/
wvs.jsp.
Wrosch, C., Heckhausen, J. in Lachman, M. E. (2000). Managing health and
nancial stress across adulthood. Psychology and Aging, 15(3), 1−13.
Zabret, E. (2012). Družinski odnosi in njihov pomen za človekovo psihično
blagostanje. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Filozofska fakulteta.

233
Stvarno kazalo
A
afekt 53
alfa faktor 20, 62
analiza poti 173
anksioznost 67, 68
B
Berlinska Deklaracija 2007 41
beta faktor 20, 62
BFI 141
Bilsky, W. 103
C
ciljna neskladnost 102
D
dedljivost GFO 24
depresivnost 67, 68
dimenzije osebnosti 120, 195
dimenzije psihičnega blagostanja 58,
62, 120, 195
dimenzije psihičnega blagostanja in
osebnost 61
dimenzije vrednot 195
distres 79
dobro življenje 56
duhovna dimenzija 57
duhovna inteligentnost 57
duhovno blagostanje 57
duhovnost 57
E
ekstravertnost 16, 18, 19, 50, 51, 62,
66, 136, 142, 145, 148, 190
emocionalni slog spoprijemanja 85,
90, 94
emocionalnost 53
EOEV 40–43
eudaimonska smer, glej psihološko
blagostanje 51
eustres 79
Evropska študija vrednot 41, 96
Evropsko ogrodje etike in vrednot, glej
tudi EOEV 40
EVS 96
F
facetna analiza 17
faktor evalvacije 22, 23
faktorska analiza 17, 71, 83, 86, 109,
134, 136, 138, 156
G
generalni faktor osebnosti 20, 21, 24,
140, 166, 187
generalni faktor osebnosti, glej tudi
GFO 20
generalni faktor psihične motenosti 76
generalni faktor psihičnega blagostanja
59, 66, 91, 140, 142, 145, 147, 187
generalni faktor uresničenosti vrednot
138, 140, 187
generalni faktor vrednotnih usmeritev
138, 140, 187
generalni faktor osebnosti 142
GFO 21, 24, 62, 65–68, 72, 76, 136, 189
GFO denicija, 24
GPB 67
GP B, glej generalni faktor psihičnega
blagostanja 66
GPB, glej generalni faktor psihičnega
blagostanja 91

234
H
hedonistična teorija psihičnega
blagostanja 115
hedonizem 46
hedonska smer, glej subjektivno
emocionalno blagostanje 50
hedonski model psihičnega blagostanja
100
hvaležnost 57
I
Inštitut za etiko in vrednote Jože
Trontelj 40
Inštitut za etiko, glej tudi Inštitut za
etiko in vrednote Jože Trontelj 40
indeks avtonomnosti 96
integralni model motivacije in vrednot
38
izgorelost, glej izgorevanje 93
izgorevanje 78, 93
izpolnjenost vrednot 104
izpolnjenost vrednot 114, 121, 147, 196
izpolnjenost vrednot, glej tudi
uresničenost vrednot 103
izpolnjevanje vrednot 103
K
kakovost življenja 57
kanonična korelacijska analiza 134,
155, 156, 190
kategorije vrednot 28
klastrska analiza 17, 86
konrmatorna faktorska analiza 59, 190
krščanske vrednote 27
L
Lazarusov model soočanja s stresnimi
situacijami 82
Lestvica BPNS 59
Lestvica PANAS 53, 58
Lestvica pozitivnega in negativnega
afekta PANAS 105, 133
Lestvica PWBS 58
Lestvica subjektivne sreče 53
Lestvica SWLS 58
Lestvica vrednot MLV 105
Lestvica vrednot MLV-M 131
lestvica vrednot SVS 28
Lestvica zadovoljstva z življenjem
SWLS 104, 133
Lestvico vrednot SVS 105
logoterapija 57
LOT, glej Test življenjske orientacije
54
LOT-R, glej Test življenjske
orientacije 54
M
medosebne razlike 17
MFA 95, 149, 150, 152, 156, 166
MIDUS II 94
MIDUS-II 91
MLV 33, 38, 141
MLV-R 33, 35
model človekove motivacije 40
model samodeterminacije 48
modeli vrednot 28
modeliranje na osnovi strukturnih
enačb, glej SEM 170
multidimenzionalno skaliranje 17,
86
multipla faktorska analiza 134, 149,
190
multipla faktorska analiza, glej tudi
MFA 95
Muskova lestvica vrednot (MLV) 29

235
N
negativni afekt 50, 101, 142, 190
negativni afekt, denicija 53
nevroticizem 17–19, 50, 51, 62, 65, 66,
68, 94, 136, 141, 145, 148, 190
O
obrambni mehanizmi 85
odprtost 19, 51, 62, 94, 136, 142, 145,
148, 190
odpuščanje 57
optimalno delovanje 46
optimizem 54
optimizem, denicija 54
osamljenost 67, 68
osebna čvrstost, glej osebnostna čvrs-
tost 83
osebnost 15, 119, 141, 144, 147, 149,
188, 189, 195
osebnost in izgorevanje 93
osebnost in psihično blagostanje 65
osebnost in psihično zdravje 67
osebnost in zaznavanje stresa 93
osebnostna čvrstost 82
osebnostna podlaga psihičnih in oseb-
nostnih motenj 71
osebnostna struktura 18
osebnostne dimenzije 16, 61, 147
osebnostne dimenzije in psihično bla-
gostanje 50
osebnostne lastnosti 16, 17
osebnostni prostor 17
P
PANAS 141
PB, glej psihično blagostanje, 46
pet velikih 19, 61, 94, 136, 149
petfaktorski model 18
piramidna struktura osebnosti 20
piramidni model osebnostne strukture
24
plastičnost 19, 136
plastičnost, glej tudi beta faktor 21
PLS 134, 156, 162, 164, 165, 169, 170,
190
PLS modeliranje poti, glej PLS-PM
183
PLS-PM 183, 184
pomembnost vrednot 121
poteze 17
pozitivna psihologija 45–48, 57, 58
pozitivni afekt 50, 101, 190
pozitivni afekt, denicija 53
prijetnost 19, 51, 62, 66, 94, 136, 142,
146, 148
problemski slog spoprijemanja 94
problemski slogi spoprijemanja 85, 90
projekt MIDUS II 85
PsihB, glej psihološko blagostanje 48
psihične motnje 68
psihično blagostanje 13, 46–48, 52,
53, 60, 61, 85, 91, 99, 100, 102, 103,
114, 115, 119, 144, 147, 149, 166,
172, 185, 188, 190, 195
psihično blagostanje in spol 191
psihično zdravje 48, 67, 68
psihološko blagostanje 48, 51
psihopatologija 71
psihoticizem 18
PWBS 141
R
R program 134
raziskovalni model 14, 140
razvoj vrednot 30
regresijska analiza 134

236
regresijska analiza po metodi delnih
najmanjših kvadratov, glej PLS 162
religiozno izkustvo 57
S
samoaktualizacija 51, 57
samodeterminacija 52
Sanchez, G. 183
SEB 50, 101–103
SEB, glej subjektivno emocionalno
blagostanje 50
SEM 134, 170, 171, 177
slogi spoprijemanja 85, 94
slogi spoprijemanja in psihično blagos-
tanje 91
smisel življenja 51, 57
spoštovanje 57
spoprijemanje s stresom 81, 85
sposobnosti 17
sreča 45, 52
stabilnost 19, 136
stabilnost, glej tudi alfa faktor 21
stres 78
stres, denicija 78
stresor 85
stresorji 78
struktura osebnosti 17
struktura psihičnega blagostanja 58
struktura psihopatološkega prostora 71
subjektivno emocionalno blagostanje
48, 50
subjektivno emocionalno blagostanje,
denicija 50
subjektivno emocionalno blagostanjo
101
Svetovna študija vrednot 41, 96
SVS 38
SWLS, 141
T
telična teorija psihičnega blagostanja
115
telične teorije 103
telični model psihičnega blagostanja
100
temeljne dimenzije osebnosti 17, 18
teoretski modeli pozitivne psihologije
49
teorije vrednot 28
tesnoba 67
Test življenjske orientacije 54
U
upanje 55
upanje, defnicija 55
uresničenost vrednot 103, 104, 138,
141, 147, 149, 166, 191, 196
uresničevanje hedonskih vrednot 115
uresničevanje vrednot 103
V
velika dva 20
velika peterica, glej pet velikih 19
veliki eden, glej tudi generalni faktor
osebnosti in GFO 20, 21, 24
vestnost 19, 51, 62, 94, 136, 142, 145,
148
volja po smislu 57
Vprašalnik BFI 62, 130
Vprašalnik COPE 90
Vprašalnik DAPS 73
Vprašalnik IPIP-300 73
Vprašalnik MIDI 94
Vprašalnik MMPI 68, 71, 72
Vprašalnik Omni-Berkeley 72
Vprašalnik PAI 73
Vprašalnik PWBS 91, 132

237
vrednote 27, 114, 119, 144, 166, 188,
190, 195
vrednote in psihično blagostanje 95
vrednote kot življenjska vodila 27
vrednote, denicija 27
vrednote, terminalne in instrumentalne
27
vrednotne domene 42
vrednotne orientacije, glej vrednotne
usmeritve 149
vrednotne usmeritve 28, 120, 138, 141,
147, 190
W
WVS 95
Z
zadovoljevanje ciljev 101
zadovoljevanje potreb 101
zadovoljstvo z življenjem 50
zanos 56
zanos, denicija 56

239
Imensko kazalo
A
Abbott, R. 58
Adler, A. 57
Adler, M. G. 49, 57
Angleitner, A. 20
Angleitner, A. 21
Aristip 46
Aristotel 45, 46, 52, 188
Ashton, M. C. 23
Avsec, A. 48, 51, 131
B
Baltes, P. B. 49, 56
Bauer, J. J. 101
Baumeister, R. F. 49, 56
Becker, P. 19, 20
Ben-Porath, Y. S. 71
Bentham, J. 46
Bentler, J. M. 170
Bilsky, W. 27, 41, 105
Biswas-Diener, R. 47
Block, J. 19, 20
Boies, K. 23
Bond, M. H. 41
Bons, T. A. 20
Bouchard, T. J. 21
Brdar, I. 48
Bridges, M. W. 54
Briere, J. 73
Brunstein, J. C. 101
Buda, 45
C
Campbell, A. 102
Cantor, N. 102
Carver, C. S. 54, 85, 90, 91, 101
Cattell, R. B. 18, 22
Charles, S. T. 48, 54, 103
Cheng, S-T. 103
Clark, L. A. 48, 53, 105, 133
Costa, P. T. 18, 19, 23, 50, 51, 72, 189
Couchman, C. E. 59
Csikszentmihalyi, M. 48, 49, 56
D
Deci, E. L. 46, 48, 52, 59
Demokrit, 45, 188
DeYoung, C. G. 20, 21
Di Blas, L. 23
Diener, C. 48
Diener, E. 45, 47–50, 53, 62, 101, 102,
104, 110, 133, 189
Diener, M. 48, 50
Digman, J. M. 18–20, 22, 23
Donahue, E. M. 130
Donaldson, S. I. 48
E
Elizur, D. 41
Elliot, A. J. 54
Ellis, A. 49, 53
Emmons, R. A. 48, 50, 62, 101–104,
133, 189
Epikur, 46
Escoer, B. 95, 149
Exline, J. J. 49, 56
Eysenck, H. J. 18, 19, 22, 50
F
Fagley, N. S. 49, 57
Figueredo, A. J. 22
Folkman, S. 81, 85

240
Forgeard, M. J. C. 54
Forzi, M. 23
Frankl, V. 46, 57
Freese, J. 58
Freud, S. 57, 85
Fromm, E. 46
Fujita, F. 53
Fung Ju Lan, 46
G
Gagne, M. 59
Gatz, M. 48, 54, 103
George, L. K. 67
Goldberg L. R. 23
Goldberg, L. R. 18, 23, 73
Goldstein, K. 51
Graham, C. 48
Graham, J. R. 71
Grin, S. 48, 50, 104, 133
Guilford, J. P. 18
H
Harkness, A. R. 71
Harlow, R. E. 102
Harris, A. H. S. 57
Hathaway, S. R. 68
Hauser, R. M. 58
Heckhausen, J. 85
Hendriks, A. A. J. 22
Herringer, L. G. 50, 62, 189
Higgins, D. M. 20
Higgins, E. T. 102
Hobbes, T. 46
Hofstede, G. 41
Hofstee, W. K. B. 22
Holmes, T. H. 79
Hur, Y. M. 20
Husson, F. 149
I
Illingworth, K. S. S. 102
Inglehart, R. 41, 98
Irwing, P. 20, 21
J
Jackson, S. E. 80
Jahoda, M. 51, 67
Jang, K. L. 21, 51
John, O. P. 18, 20, 130
Johnson, S. E. 80
Josse, J. 149
Jung, C. G. 51
K
Kahn, S. 82
Kahneman, D. 46, 48
Kaiser, K. A. 101
Kaplan, D. 170
Kasser, T. 101
Kehr, H. M. 102
Kentle, R. L. 130
Keyes, C. L. M. 48, 51, 58, 67, 91,
132
King, L. A. 101, 102
Kluckhohn, C. 27
Kobasa, S. C. 82
Konfucij, 46
Kong Zi, glej tudi Konfucij, 46
Krueger, R. F. 23
L
La Guardia, J. G. 59
Lachman, M. E. 85, 91
Larsen, R. J. 48, 50, 104, 133
Latham, G. P. 101
Lazarus, R. S. 81, 85
Le, S. 149

241
Lee, K. 23
Leiter, M. P. 80
Lepper, H. S. 53
Livesley, W. J. 21
Locke, E. A. 101
Loehlin, J. C. 21
Lopez, S. J. 48
Lucas, R. E. 50, 62, 189
Luskin, F. 57
Lykken, D. 48
Lyubomirsky, S. 45, 53
M
Maddi, S. R. 82
Maier, G. W. 101
Markon, K. E. 23
Maslach, C. 80
Maslow, A. H. 51
May, W. 22
Mazet, J. 149
McAdams, D. P. 101
McCrae, R. R. 18, 19, 21, 23, 50, 51,
72, 189
McCullough, M. E. 48, 49, 57
McKinley, J. C. 68
McNulty, J. L. 71
Miron, M. 22
Morey, L. C. 73
Mount, M. K. 20, 23
Murray, H. 27
Musek Lešnik, K. 33
Musek, J. 20, 21, 23, 24, 27–29, 31, 33,
41, 48, 50, 51, 62, 84, 103, 105, 130,
131, 138, 189
Musek, R. 58
Myers, D. G. 49
N
Nakamura, J. 48
Nicol, A. A. M. 23
Norem, J. K. 102
Norman, W. T. 19
Norusis, M. J. 134
O
Ožura, A. 73
Oishi, S. 50, 62, 189
Okun, M. A. 67
Oliver, C. M. 83
Omodei, M. M. 101
Osgood, C. E. 22
Ostendorf, F. 20
P
Pages, J. 95, 149
Pascal, S. 23
Pavot, W. 110, 133
Pedrotti, J. T. 48
Peterson, C. 41, 48, 54
Peterson, J. B. 20
Platon, 27, 188
Prenda, K. M. 91
R
R Development Core Team, 134
Radakrishnan, S. 45
Rahe, R. H. 79
Reynolds, C. A. 48, 54, 103
Riemann, R. 21
Rogers, C. R. 51
Rokeach, M. 27
Rosolack, T. K. 19
Rossi, A. S. 94
Rushton, J. P. 22
Rushton, R. P. 20, 21

242
Ryan, R. M. 46, 48, 52, 59, 101, 103
Ry, C. D. 48, 51, 58, 67, 85, 91, 102,
132
S
Sagiv, L. 28
Sapyta, J. J. 45
Saucier, G. 23
Scheier, M. F. 54, 85, 90, 91, 101
Schimmack, U. 50, 62, 189
Schulz, R. 85
Schwartz, S. H. 27, 28, 41, 103, 105
Seligman, M. E. P. 41, 48, 54
Selye, H. 78, 79, 200
Sheldon, K. 48
Simonton, D. K. 49, 56
Sinclair, R. R. 83
Singer, B. 51, 67
Smith, H. 53
Snyder, C. R. 48, 49, 55
Sokrat, 46
Somer, O. 23
Spearman, C. 21, 22
Spencer, S. M. 102
Springer, K. W. 58
Srivastava, S. 20, 130
Stankov, L. 23
Staudinger, U. M. 49, 56
Strniša, J. 103
Suci, G. J. 22
Suh, E. 45, 50, 62, 102, 189
T
Tangney, J. P. 49, 56
Tannenbaum, P. H. 22
Taylor, S. E. 48, 67
Tellegen, A. 48, 53, 105, 133
Ten Berge, J. M. F. 22
oresen, C. E. 57
rash, T. M. 54
Trapnell, P. D. 19, 20
Triandis, H. 41
Trstenjak, A. 47, 51
U
Ullman, J. B. 170
V
Veber, F. 27
Veenhoven, R. 101
Vernon, P. A. 21
Vorländer, K. 45
W
Watson, D. 23, 48, 53, 105, 133
Wearing, A. J. 101
Webb, E. 22
Weintraub, J. K. 85, 90
Welzel, C. 98
Wiggins, J. S. 19, 20
Wilson, O. 22
Wilson, W. 46, 53, 110
Wrosch, C. 85
Y
Yuan, K. H. 170
Z
Zabret E. 133
Zabret, E. 123, 130–133
Zonderman, A. 50, 62