Migration and exceptional migratory phenomena with birds

Abstract

The article describes the characteristics of bird
migration and their position in time and space. It
focuses on the territory of Slovenia and presents
some exceptional phenomena connected with
unusual appearances of birds. It often happens
that birds bring on their bodies species that could
never have arrived themselves. In the winter of
2005/2006, the transmission of avian flu H5N1
was particularly topical. At least theoretically,
migratory bords can transmit it from any one
place in the world to another, since there is no
continent where birds cannot be and are not at
least occasionally also visited by migratory birds.
In practice, it is a great deal more likely that the
virus was spread from Asia by infected poultry,
by products from infected poultry or by tourists.
Since avian flu is a serious illness for birds, the
majority of experts consider that individuals that are
infected are incapable of performing the demanding
migration passage.

Full text

25
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
Uvod
Ptice so med vretenčarji najbolj mobilna skupina
organizmov To niti ni presenetljivo, saj so razvile izjemno
učinkovit način premagovanja velikih razdalj Le malo vrst
je letenje naknadno opustilo in se ponovno zadovoljilo
s hojo kot edinim načinom premikanja Z letenjem je
tako pri pticah povezanih veliko življenjskih navad, med
katerimi nas že od nekdaj najbolj privlačijo ptičje selitve
O njih je v svojih razpravah precej podrobno pisal že
Aristotel, čeprav so bile njegove predstave nekoliko
drugačne od današnjih
Vsak prelet vrabca z drevesa na drevo seveda še ni
ptičja selitev Selitve v ekologiji opisujemo kot množične,
SELITEVINIZJEMNISELITVENIPOJAVI
PRIPTICAH
Migrationandexceptionalmigratoryphenomena
withbirds
AlVrezec*,DavorinTome**,DamijanDenac***UDK598.2:574.91
Povzetek
Članek opisuje značilnosti ptičjih selitev in njihovo
umeščenost v prostor in čas Govori o pojavih na
ozemlju Slovenije in o nekaterih izjemnih pojavih,
ki so povezani z nekaterimi nenavadnimi pojavi pri
pticah Velikokrat se zgodi, da ptice na svojih telesih
iz tujih krajev prinesejo vrste, ki same tja ne bi nikoli
prišle V zimi 2005/06 je bil še posebej aktualen
prenos virusa ptičje gripe H5N Vsaj teoretično ga
lahko ptice selivke prenesejo kamor koli iz katerega
koli dela Zemlje, saj je ni celine, kjer ptic ne bi bilo in
je ne bi vsaj občasno obiskale tudi selivke Praktično
pa je veliko večja verjetnost, da se je virus iz Azije
v Evropo razširil z okuženo perutnino, z izdelki iz
okužene perutnine ali s turisti Ker je za ptice ptičja
gripa huda bolezen, večina strokovnjakov ocenjuje,
da osebki, ki so okuženi, niso sposobni opraviti
zahtevnih selitvenih poti
Abstract
The article describes the characteristics of bird
migration and their position in time and space It
focuses on the territory of Slovenia and presents
some exceptional phenomena connected with
unusual appearances of birds It often happens
that birds bring on their bodies species that could
never have arrived themselves In the winter of
2005/2006, the transmission of avian flu H5N
was particularly topical At least theoretically,
migratory bords can transmit it from any one
place in the world to another, since there is no
continent where birds cannot be and are not at
least occasionally also visited by migratory birds
In practice, it is a great deal more likely that the
virus was spread from Asia by infected poultry,
by products from infected poultry or by tourists
Since avian flu is a serious illness for birds, the
majority of experts consider that individuals that are
infected are incapable of performing the demanding
migration passage
usmerjene in usklajene premike organizmov (Begon in
sod, 996) Množičnost pomeni, da se mora na pot
odpraviti cela ali vsaj velik del populacije Usklajenost
pomeni, da se morajo vsi osebki podati na pot ob istem
času, in usmerjenost pomeni, da potujejo vsi v isto
smer, ne vsak po svoje Zaradi usmerjenosti selitev se
določena območja na Zemlji neprestano “praznijo” z
vrstami, medtem ko se druga neprestano “polnijo” Zato
mora imeti vsaka selitev tudi program vračanja Vrste,
ki se odselijo, se prej ali slej vrnejo na izhodiščno točko
Zaradi velikih razdalj, ki jih preletijo, so selivci pomemben
ekološki most med oddaljenimi kraji Številni so primeri,
ko so ptice na svojih telesih iz tujih krajev prinesle vrste,
ki same ne bi tja nikoli prišle
Danes še posebej aktualen je prenos virusa ptičje gripe,
H5N Vsaj teoretično ga lahko ptice selivke prenesejo
kamor koli iz katerega koli dela Zemlje, saj je ni celine, kjer
ptic ne bi bilo in je ne bi vsaj občasno obiskale tudi selivke
Vendar je v praksi veliko večja verjetnost, da se je virus,
ki je pri ljudeh povzročal zaskrbljenost pozimi 2005/06,
iz Azije v Evropo razširil z okuženo perutnino, z izdelki iz
* Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot , Ljubljana
** Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot , Ljubljana
*** Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot , Ljubljana,
DamijanDenac@nibsi

26 številka 20, 2006
Slika  Selitvena dinamika ptic v Sloveniji glede na mesečne maksimume izbranih značilnih selivskih vodnih ptic na
nekaterih mokriščih v Sloveniji Izbrane vrste: kvakač (
Nycticorax nycticorax
), rjava čaplja (
Ardea purpurea
),
žvižgavka (
Anas penelope
), dolgorepa raca
(Anas acuta
), reglja
(Anas querquedula
), raca žličarica (
Anas
clypeata
), zlata prosenka (
Pluvialis apricaria
), mali prodnik (
Calidris minuta
), togotnik (
Philomachus pugnax
),
kozica (
Gallinago gallinago
), mali škurh (
Numenius phaeopus
), zelenonogi martinec (
Tringa nebularia
), pikasti
martinec (
Tringa ochropus
), močvirski martinec (
Tringa glareola
) in črna čigra (
Chlidonias niger
) Vir podatkov:
Trontelj, 992, Kmecl in Rižner, 993, Kerček, 2005, Tome in sod, 2005
Figure  Migratory dynamics of birds in Slovenia in terms of monthly maximums of selected typical migratory water
birds on certain wetlands in Slovenia Selected species: night heron (
Nycticorax nycticorax
), purple heron
(
Ardea purpurea
), wigeon (
Anas penelope
), pintail (
Anas acuta
), garganey (
Anas querquedula
), shoveler (
Anas
clypeata
), golden plover (
Pluvialis apricaria
), little stint (
Calidris minuta
), ruff (
Philomachus pugnax
), snipe
(
Gallinago gallinago
), whimbrel (
Numenius phaeopus
), greenshank (
Tringa nebularia
), green sandpiper (
Tringa
ochropus
), wood sandpiper (
Tringa glareola
) and black tern (
Chlidonias niger
) Source of data: Trontelj (992),
Kmecl and Rižner (993), Kerček (2005), Tome et al (2005)
okužene perutnine, ali z nič hudega slutečimi turisti, in ne
s pticami selivkami Virusi izven ptičjega telesa preživijo
nekaj dni, kar je ob hitrem letalskem prometu povsem
dovolj, da se bolezen na čevljih ali oblačilu prenese prek
polovice sveta Za ptice je ptičja gripa huda bolezen
Večina strokovnjakov meni, da tako huda, da osebki, ki
so okuženi, niso sposobni opraviti zahtevnih selitvenih
poti Vsaj trenutno zato velja, da so precej bolj podobne
Slika 2 Dinamika opazovanj avtohtonih redkih vrst ptic v Sloveniji med leti 980 in 2000 (vir podatkov: Komisija za
redkosti, 993b, Sovinc, 994b, 995, 996, 997 in 999, Božič, 200a)
Figure 2 Dynamics of observation of autochthonous rare bird species in Slovenia between 980 and 2000 (source of
data: Commission for Rarity, 993b, Sovinc, 994b, 995, 996, 997 and 999, Božič, 200a)
število opazovanj število osebkov

27
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
ujmi nekatere zrnojede ptice v Afriki in Aziji, ki pustošijo
po njivah, zasejanih z žitaricami, kakor selivke, okužene z
virusom ptičje gripe Kljub temu ostaja možnost širjenja
ptičje gripe tudi prek ptic selivk, vsaj na kratke razdalje
Zato si v nadaljevanju oglejmo značilnosti ptičjih selitev,
kako so te umeščene v prostor in čas, kako zajamejo
ozemlje Slovenije in kakšni so nekateri izjemni pojavi, ki
so povezani z nekaterimi nenavadnimi pojavi pri pticah
Od skoraj 0000 vrst ptic na Zemlji je selivcev okoli
polovica, ostale so t i stalnice Raziskovalci so ocenili,
da je v selitve vsako leto vpletenih okoli 50 milijard ptic
(Berthold, 996) Med selivke sodijo ptice vseh velikosti,
od najmanjših na planetu (npr kolibriji) do največjih (npr
jastrebi) Najkrajše selitvene razdalje so dolge nekaj
00 m, ko se ptice prek zime umaknejo z gore v dolino,
dolžinski rekord imajo polarne čigre (
Sterna paradisea
)
Dvakrat letno preletijo razdaljo med Arktiko, kjer gnezdijo,
in Antarktiko, kjer prezimujejo, in pri tem premerijo tudi
25000 km Čigre živijo več kakor 20 let, v celem življenju
bi torej lahko teoretično nekajkrat preletele razdaljo od
Zemlje do Lune; in to vse s telesom, ki ima maso precej
manjšo od polovice kilograma
Večina selitev poteka v smeri sever – jug, primeri, ko
na primer v Evropo priletijo ptice iz Amerike ali vzhodne
Azije, so izjemno redki Iz zmerno toplih in polarnih krajev
se ptice pozimi zaradi pomanjkanja hrane odselijo v
kraje, kjer razmere niso tako ostre, spomladi se vrnejo
nazaj Več kakor 90 % evropskih selivcev prezimuje v
Afriki, odletijo lahko tudi povsem do juga celine Selitvene
poti ptic iz Afrike so precej krajše, tako da nobena
afriška vrsta praviloma ne pride do Evrope Kako
pomembne so selitve za preživetje, pove podatek, da
imajo v Evropi ptice pevke, ki se ne selijo, po dva, tri ali
še več zarodov letno, medtem ko telesno podobno velike
selivke ohranjajo stabilnost populacij večinoma le z enim
zarodom Med stalnicami je torej dva- do trikrat večja
smrtnost kakor pri selivkah, razliko večinoma pripišemo
slabim življenjskim razmeram pozimi Vendar seveda
tudi selitve zahtevajo visok davek Pri posameznih vrstah
se iz prezimovališča vrne bistveno manj kakor polovica
ptic, ki so gnezdišče zapustile A tako je že milijone let,
od kar se ptice selijo
SelivkevSloveniji
V Sloveniji smo ornitologi registrirali 388 vrst ptic, od
tega se jih 29 pri nas pojavlja bolj ali manj redno (Božič,
200a) Različne vrste ptic pri nas gnezdijo, druge
prezimujejo, spet tretje pa se le ustavijo in počivajo na svoji
selitveni poti Stalnic, vrst ki se ne selijo in ki skozi vse leto
ostanejo v bližini gnezdišč ali pa se pozimi klatijo po bližnji
okolici, kakor na primer divji petelin (
Tetrao urogallus
), je
pri nas 2 % Ostale so selivke, ki se lahko selijo na kratke
ali dolge razdalje Selivke na kratke razdalje večinoma
prezimujejo kar na ozemlju Evrope ali v Sredozemlju,
Slika 3 Sezonska dinamika opazovanj avtohtonih
redkih vrst v Sloveniji (vir podatkov: Komisija
za redkosti, 993b, Sovinc, 994b, 995,
996, 997 in 999, Božič, 200a)
Figure 3 Seasonal dynamics of observation of
autochthonous rare species in Slovenia
(source of data: Commission for rarity,
993b, Sovinc, 994b, 995, 996, 997
and 999, Božič, 200a)
število opazovanj
Slika 4 Pojavljanje rožnatega škorca (Sturnus roseus) v Sloveniji med 9 in 2 stoletjem Označena so leta, ko so bili
rožnati škorci registrirani pri nas (vir podatkov: Šere, 983, Komisija za redkosti, 993b, Božič, 200a, Tome,
2003, Kerček, 2004)
Figure 4 Appearances of rose-coloured starling (Sturnus roseus) in Slovenia between 9th and 2st centuries
The years when the rose-coloured starling was registered here are marked (source of data: Šere, 983,
Commission for Rarity, 993b, Božič, 200a, Tome, 2003, Kerček, 2004)
Časovna skala (leta)

28 številka 20, 2006
denimo zvonec (
Bucephala clangula
) Nekatere vrste,
selivke na dolge razdalje, pa se odselijo v tropsko in celo
južno Afriko, na primer bela štorklja (
Ciconia ciconia
)
Med pticami, registriranimi v Sloveniji, je selivk na kratke
razdalje 40 %, selivk na dolge razdalje pa 39 %
Prezimovalnaingnezditvena
območjaslovenskihptic
Ptice selivke na kratke razdalje iz Slovenije in Evrope
prezimujejo pretežno na območju Sredozemlja, torej južne
Evrope od Portugalske do Turčije, na Bližnjem Vzhodu in v
severni Afriki (Snow & Perrins, 998) Nekatere tovrstne
selivke, ki sicer gnezdijo na prostranstvih severne
Evrope in Rusije, se med prezimovanjem zadovoljijo tudi
z zimskimi razmerami, kakršne vladajo pri nas, denimo
veliki srakoper (
Lanius excubitor
; Sovinc, 994a) Od kod
ptice k nam prihajajo in kam gredo, ornitologi ugotavljajo
z njihovim načrtnim lovom in obročkanjem V Sloveniji
imamo že relativno dolgo tradicijo organiziranega lova
in obročkanja ptičev, saj je bil že leta 926 v Ljubljani
ustanovljen Ornitološki observatorij, ki je med svoje
dejavnosti uvrstil tudi obročkanje ptic (Ponebšek J, 934,
Božič, 976, Vrezec, 2005) Danes na državni ravni
te dejavnosti usklajuje Prirodoslovni muzej Slovenije z
mrežo amaterskih in profesionalnih ornitologov Rezultati
dolgoletnega dela kažejo, da k nam prihajajo ptice s
skoraj celotnega območja Sredozemlja, saj so bile najdbe
zabeležene iz Portugalske, Španije, Francije, Italije, Malte,
Hrvaške, Srbije, Romunije, Bolgarije, Albanije, Grčije, Sirije,
Libanona, Izraela, Egipta, Libije, Tunizije, Alžirije in Maroka
(Šere, 982, 994, 995, 996, 997, 998, 2000 in
2004) Še bolj zanimivi so rezultati obročkanja selivk na
dolge razdalje Za primer vzemimo našo najbolj znano
tovrstno selivko, kmečko lastovko (
Hirundo rustica
)
Večina kmečkih lastovk, ki pri nas gnezdi ali se zgolj
ustavi na selitvi v severnejše kraje, zimo preživi v tropski
in podsaharski Afriki Naše lastovke so bile namreč na
prezimovanju najdene v Zambiji, Kongu, Centralnoafriški
republiki, Kamerunu in Nigeriji (Šere, 997, 998, 2000
in 2004) Še večje razdalje smo pri naših gnezdilkah
zabeležili pri beli štorklji (
Ciconia ciconia
), saj so kar dve
ptici, ki sta se izvalili na Štajerskem, našli v več kakor
8500 kilometrov oddaljeni Južnoafriški republiki (Šere,
997) Pri selitvi ptic čez naše kraje ni pomembno le,
iz katerih prezimovališč k nam priletijo, pač pa tudi, kje
gnezdijo Ta podatek skušamo dobiti z najdbami iz nam
severnejših območij Ugotovitve kažejo, da so naše selivke
predvsem gnezdilke evropskih držav, Velike Britanije,
Nizozemske, Belgije, Danske, Švedske, Finske, Nemčije,
Švice, Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Poljske,
Latvije, Litve, Estonije, Ukrajine, Rusije in Gruzije (Šere,
982, 994, 995, 996, 997, 998, 2000 in 2004)
Ptice v Sloveniji se torej gibljejo med Evropo in Afriko, zelo
redke pa so tiste, ki se na prezimovanje odpravijo v Azijo
Od naših gnezdilcev je takšen na primer zelo redek mali
muhar (
Ficedula parva
), ki prezimuje predvsem v Indiji in
Pakistanu (Flade, 997)
SelitvenepotipticvEvropiin
položajSlovenije
Svojih selitvenih poti si ptice ne izbirajo naključno, pač pa
gre za ustaljene smeri V splošnem se evropske selivke
selijo po štirih selitvenih poteh Slovenija ima glede tega
poseben zemljepisni položaj, ker leži na križišču kar treh
selilnih poti, kar se odraža tako pri številu kakor pestrosti
ptičjih vrst (Ponebšek B, 934) Edina selilna pot, ki se
Slovenije ne dotakne, je smer pretežno morskih ptic,
ki se selijo ob vzhodnih obalah Atlantika Zahodna ali
italijansko-španska selilna pot poteka iz Srednje Evrope
proti Pirenejskemu polotoku, kjer je za ptice ključna
zožitev na Gibraltarskih vratih Druga pomembnejša pot
je vzhodna ali bospor-sueška-azijsko-afriška selilna pot, ki
poteka čez ožino Bosporja in prek Male Azije Selivke se
na tej poti razidejo, saj nekatere letijo proti Aziji, v Indijo
in JV Azijo, večina pa se usmeri prek Bližnjega Vzhoda v
Afriko Tretja smer je po količini selečih se ptic nekoliko
manjša, a za naše kraje zelo pomembna Jadransko-
tunizijska selilna pot namreč preseka Sredozemlje in gre
prek Apeninskega polotoka, Sicilije in Malte v severno
Afriko Skratka, ptice na svojih poteh čimbolj izkoriščajo
strnjena območja kopnega, saj je let prek odprtega morja
precej bolj utrujajoč in nevaren V Sloveniji se veliko selivk
za kratek čas ustavi, saj je pred njimi velika ovira, ki jo
morajo premagati na svoji poti, to je pogorje Alp
SelitvenadinamikavSloveniji
Selitveno popotovanje ptic se v enem letu odvije
dvakrat Spomladi, ko se ptice iz južnih krajev vračajo v
severna gnezdišča, in jeseni, ko zopet letijo proti jugu
Slika 5 Kar dve beli štorklji (
Ciconia ciconia
) iz
Slovenije so našli v več kakor 8500 km
oddaljeni Južnoafriški republiki
(foto: F Bračko)
Figure 5 Two white storks (
Ciciona ciciona
) from
Slovenia were found in the Republic of South
Africa more than 8500 km away
(photo: F Bračko)

29
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
na prezimovališča Na splošno se spomladanska selitev
začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč,
vračati pa se nekatere vrste začnejo že v juliju (Snow &
Perrins, 998) Slovenijo selitveni val zajame z zamikom
Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic,
denimo reglje (
Anas querquedula
), ki se ustavljajo v
Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri
nas odvije med koncem marca in začetkom junija z vrhom
selitve v začetku aprila, torej vse skupaj v treh mesecih
(slika ) Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in
traja približno štiri mesece od konca avgusta do začetka
novembra Pticam se na prezimovališča jeseni namreč
manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi
naporno gnezditveno opravilo
Selitevinvremenskerazmere
–pojavredkosti,selitveni
driftindezorientacija
Ob ugodnih vetrovih in temperaturah je selitev ptic hitra,
močni vetrovi v nasprotni smeri selitve, nizke temperature
in neurja pa jo upočasnijo Vetrovi lahko odnesejo
seleče ptice na tisoče kilometrov stran od njihovih
ustaljenih selitvenih poti in prav posebne vremenske
razmere ponavadi botrujejo pojavu izjemno redkih vrst
V osrednjem evropskem prostoru so to v glavnem
holarktične vrste, ki so selivke na dolge razdalje in se selijo
s severne hemisfere na južno in nazaj Severnoameriške
vrste se jeseni selijo ob zahodni atlantski obali v Južno
Ameriko Nekatere preletijo razdaljo iz JV Kanade v SV
ZDA v enem neprekinjenem letu, kar znaša od 3000 do
4000 km v 3 do 4 dneh in nočeh Selitev se odvije takoj po
prehodu hladne fronte, ko pticam veter piha v hrbet, kar
je zanje energetsko ugodno Ptice najprej letijo v smeri
J oziroma JV, ki pa se spremeni v JZ ali J, ko priletijo
v območje močnih zahodnikov Ti vetrovi lahko odnesejo
ptice proti Evropi (Lewington in sod, 992) Čezatlanski
klateži opravijo izjemo pot, saj morajo preleteti 5000
km oceana Ptice, ki dosežejo Anglijo ali zahodno Evropo,
priletijo v glavnem z jugozahodniki, ki prečkajo Atlantik, v
času od enega do treh dni, podobno pa lahko čezatlansko
selitev opravijo tudi metulji ali kačji pastirji (Elkins, 2004)
Vsem pticam, ki sicer ne sodijo med pelaške vrste in
jih zanese na odprto morje, ne uspe preživeti Utrujene
omahnejo v morje ali postanejo plen raznih plenilcev Če
je le mogoče, pristanejo na ladjah, kjer si odpočijejo in kot
slepi potniki nadaljujejo pot Podoben pomen za selivke
imajo tudi naftne ploščadi in otoki sredi morij Novembra
984 je denimo na naftni ploščadi sredi Severnega morja
zaradi slabe vidljivosti in močnih vetrov zaradi fronte
pristalo od 200000 do 300000 ptic pevk, skupaj s 50
ali več močvirskimi uharicami (
Asio flammeus
; Thorpe,
200) Ni naključje, da pomemben selitveni koridor v
Sredozemlju poteka prav čez Malto, v Jadranu pa čez
Lastovo
Pojav redkih vrst za ekosistem nima posebnega pomena,
dokler gre za posamezne osebke Če se na novem območju
znajde dovolj velika skupina redke vrste, da osnuje novo
populacijo in s tem vstopi v ekološke interakcije na novem
območju, pa ta pomen ni več zanemarljiv Ameriški
mali martinec (
Actitis macularia
) je tako začel gnezditi
na Škotskem, temna mlakarica (
Anas rubripes
), prav
tako ameriška vrsta, pa v Angliji Slednja se celo križa
z mlakarico (
Anas platyrhynchos
) Razširitev območja
se je odvila tudi v drugi smeri Kravja čaplja (
Bubulcus
ibis
) iz Evrope in Afrike je na primer začela gnezditi v
Ameriki (Elkins, 2004) Vendar pa je človek z vnašanjem
in prenašanjem organizmov povzročil bistveno večje
spremembe v ekosistemih, kakor se te dogajajo zaradi
stohastičnih naravnih pojavov, med katere lahko uvrstimo
tudi pojav redkih vrst
Od milijonov pevk, ki se vsako leto selijo iz centralne Azije
in Sibirije v prezimovališča J Azije, se jih vsako leto nekaj
znajde tudi v Evropi Več kakor 30 osebkov redkih vrst
je bilo registriranih v 80-tih letih, še več pa v sredini 90-
tih let Šlo je za rjavo listnico (
Phylloscopus fuscatus
),
debelokljuno listnico (
Ph schwarzi
) in druge Njihov pojav
so povezali z razširjenostjo in intenzivnostjo območja
visokega zračnega pritiska, ki se tvori nad Sibirijo v zgodnji
jeseni Ko je ta anticiklon najbolj izrazit, se tvorijo močni
vzhodniki in ti segajo globoko na zahod v oktobru (Elkins,
2004), s seboj pa prinesejo redke goste z vzhoda
Ker je pomladanska selitev običajno hitrejša od jesenske, je
tveganje ptic večje, saj se selijo tudi ob slabših vremenskih
razmerah Ptice pevke pomladi prečkajo Severno morje
tudi proti vetru (Lack, 963) Nad SZ Afriko in nad Z
Sredozemljem je zgodaj spomladi velika verjetnost slabega
vremena in pogosto se zgodi, da selivke na pomladanski
selitvi odnese na Atlantik Z radarskimi raziskavami so
pokazali, da pomladi intenzivna selitev proti severu čez
zahodno Sredozemlje poteka v glavnem z močnimi vetrovi,
Slika 6 Organizirano obročkanje ptic je omogočilo
vpogled na selitvene poti ptic Na sliki je
repaljščica (
Saxicola rubetra
)
(foto: D Tome)
Figure 6 Organised ringing of birds has given an
insight into the migratory routes of birds
The picture shows the whinchat (
Saxicola
rubetra
) (photo: D Tome)

30 številka 20, 2006
ki pihajo pticam v hrbet, ali v mirnem vremenu anticiklona
(Hilgerlogh in sod, 992) Značilne vrste, ki se selijo v
takšnih razmerah, so smrdokavra (
Upupa epops
), reglja
(
Anas querquedula
), kobilar (
Oriolus oriolus
) in prepelica
(
Coturnix coturnix
) Ugodni anticiklonski vetrovi v povezavi
z višjimi temperaturami lahko spomladi ptice odnesejo dlje
od njihovih gnezdišč Nekatere se po pristanku ponovno
orientirajo in se selijo nazaj
Seleče ptice lahko spomladi zaradi neugodnega vremena
zamujajo s prihodom na gnezdišča, kar vpliva na njihov
razmnoževalni uspeh Bele štorklje (
Ciconia ciconia
)
so se leta 2005 vrnile na gnezdišča izredno pozno,
podobno je bilo po vsej Evropi Do zamude je prišlo zaradi
neugodnih vremenskih razmer ob selitvi, kar je imelo
za posledico izjemno slab gnezditveni uspeh – najslabši
v zadnjih sedmih letih Ugodne razmere ob selitvi lahko
nasprotno povzročijo tudi prezgodnji prihod selivk, pri
čemer je velikokrat težko ločiti med zgodnjimi selivkami
in prezimovalkami Mile zime namreč vplivajo na selitvene
navade nekaterih vrst, kar se čedalje bolj odraža prav pri
beli štorklji Zadnja leta jih vse več zimo prebije kar pri
nas, španska populacija pa se skoraj sploh ne seli več
Sposobnost prezimovanja nekdaj selivskih vrst je povezana
s prilagoditvami, ki so jih te vrste razvile v zadnjem času
Bela štorklja se je prilagodila na alternativni vir prehrane
– španske se hranijo na smetiščih, tiste, ki prezimujejo
pri nas, pa se zadržujejo v bližini bivališč, kjer jim ljudje
nastavljajo hrano Črnoglavke (
Sylvia atricapilla
) v Angliji,
sicer selivke na dolge razdalje, so vse bolj sedentarne –
to jim omogoča prav v zadnjem času razvita prilagoditev
– začele so se hraniti v krmilnicah (Elkins, 2004)
Tudi močne lokalne nevihte in tornadi imajo velik vpliv na
seleče ptice Po močni nevihti so našli 677 mrtvih ptic
na dva kilometra dolgem odseku obale v JZ Španiji sredi
aprila 99 (Mead, 99), po neurju s točo pa je na
obalo nekega jezera v Južni Afriki naplavilo 500 štorkelj
(Creutz, 962) Vsaj 45000 ptic je poginilo v tornadu
aprila 993 v ZDA (Wiedenfeld in Wiedenfeld, 995)
Ptice se pri selitvi orientirajo na različne načine, pri
dnevnih selivkah je to kar topografska navigacija
Vreme zato poleg neposrednega fizičnega premika, ko
ptice močni vetrovi odnesejo iz želene smeri, botruje
tudi dezorientaciji ptic Do dezorientacije pride zlasti v
primeru goste oblačnosti, megle in padavin, povezanih
s frontami Dezorientirana ptica med selitvijo pristane
takoj, ko je to možno, in počaka na izboljšanje razmer
Takrat se ponavadi ponovno orientira in nadaljuje pot
Ptice zaznavajo tudi zemeljsko magnetno polje in obstaja
verjetnost, da se zlasti selivke na dolge razdalje, ki izhajajo
z območij z večjimi magnetnimi odstopanji, kakor sta
centralna Sibirija in arktična Kanada, pogosteje izgubijo
(Alerstam, 990)
Vreme pa ni edini dejavnik, ki vpliva na selitvena odstopanja
Povezana so tudi s populacijsko dinamiko ptic V ugodnih
letih, ko so populacije številčno močne, je razkropitev
mladih osebkov izrazitejša, kar se kaže tudi v sezonskem
pojavljanju redkih ptic Jeseni se pojavi v Evropi več
redkih ameriških in azijskih selivk kakor spomladi Takrat
je v populacijah veliko mladih ptic, ki so manj izkušene in
imajo slabše razvit občutek za navigacijo (Lewington in
sod, 992)
RedkevrstepticvSlovenijiin
njihovopojavljanje
Evidenco o opažanjih redkih vrst ptic v Sloveniji vodi
Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Komisija poleg
Slika 8 Prek Sredozemskega morja se prepelica
(
Coturnix coturnix
) seli z močnimi vetrovi v
hrbet ali v mirnem vremenu anticiklona
(foto: D Tome)
Figure 8 The quail (
Coturnix coturnix
) migrates across
the Mediterranean with strong winds at its
back or in calm anticyclonic weather
(photo: D Tome)
Slika 7 Močvirski martinec (
Tringa glareola
) je
značilna selivka med vodnimi vrstami, ki se v
Sloveniji večinoma pojavlja zgolj pri njeni selitvi
(foto: D Tome)
Figure 7 The wood sandpiper (
Tringa glareola
) is a
typical migrant among water species, which
normally only appears in Slovenia during
migration (photo: D Tome)

3
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
zbiranja podatkov le-te tudi strokovno potrdi, pri čemer
manj verjetna opažanja oziroma dvomljive določitve vrst
izloči, pripravlja in obnavlja seznam vrst ptic registriranih
v Sloveniji in določi status redkosti posameznim vrstam
(Komisija za redkosti, 993 a in b, Božič, 200 a in b)
Pri tem je status redkosti določen na podlagi dejanskega
števila opazovanj vrste v Sloveniji, saj so kot redke določene
zgolj tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene
manj kakor desetkrat (Božič, 200a) Seveda je pri tem
treba upoštevati tudi časovni okvir in najverjetnejši vzrok
pojavljanja vrste Časovno gledano so bile redke ptice na
slovenskem ozemlju ugotovljene v zadnjem obdobju, torej
v zadnjih 50-tih letih ali pred tem obdobjem, kakor denimo
klavžar (
Geronticus eremita
; Perco in Tout, 200)
Dandanes je zaradi visoke življenjske ravni evropske
civilizacije in dobrih prometnih povezav z različnimi konci
sveta vnos tujerodnih in v Evropi neavtohtonih vrst zelo
velik Pojavljanje eksotičnih vrst v naravnem okolju je
zato danes že dejstvo, ki ima vedno večje razsežnosti in
predstavlja z vidika varovanja narave velik problem tudi
pri pticah (Vrezec, 200) Vsekakor se večina tovrstnih
ptic pojavlja v slovenski naravi zelo redko, zato imajo pri
nas status redke vrste Kljub temu pa statuse redkosti
neavtohtonih ptic Komisija za redkosti obravnava ločeno
in jih deli v tri kategorije (Božič, 200a): () v prvi kategoriji
so namerno izpuščene vrste in pobegle ptice, ki imajo v
Sloveniji ali Evropi že vzpostavljene gnezdeče populacije,
denimo mandarinka (
Aix galericulata
), (2) v drugi skupini
so vrste, katerih poreklo ni zanesljivo ugotovljeno, torej je
verjetnost, da je opazovani osebek iz umetne vzreje ali iz
divje populacije, velika, na primer rjasta kozarka (
Tadorna
ferruginea
), (3) v tretji skupini so ubežnice, katerih
opazovani osebki so priložnostno iz ujetništva pobegli
osebki, denimo zlati vrabec (
Passer luteus
) Trenutni
uradni seznam v Sloveniji ugotovljenih ptic do leta 2000
(Božič, 200a) zajema 387 vrst ptic Med temi je kot
redke prepoznanih 24 % vrst Od teh je neavtohtnih
in domnevno neavtohtonih 20 % vrst, pretežno med
plojkokljuni (
Anseriiformes
) in pevci (
Passeriformes
)
Med avtohtonimi vrstami, torej tistimi, ki so v Slovenijo
zašle po naravni poti, je bilo do leta 2000 v zadnjih 50-tih
letih registriranih 60 vrst, kar 38 % le enkrat
Od 950 in 2000 je v Sloveniji opaziti izjemen porast
opazovanj avtohtonih redkih vrst, zlasti od leta 973 dalje,
ko so bile redkosti opažene vsako leto, še posebej pa po
letu 980 Bolj kakor posledica naravnih pojavov je vzrok
za to večje zanimanje za ptice in večje število ljubiteljskih
opazovalcev ptic v Sloveniji, zlasti po letu 979, ko je bilo
ustanovljeno Društvo za opazovanje in proučevanje ptic,
katerega glavni namen je bila organizacija ornitološke
dejavnosti v Sloveniji in povezovanje profesionalnih in
amaterskih ornitologov (Geister, 980) Najbolj zanesljivi
podatki ugotavljanja pogostnosti pojavljanja redkih vrst
pri nas lahko so iz obdobja med leti 980 do 2000
Redke vrste se v Sloveniji pojavljajo povsem naključno
in večinoma niso posledica invazij ali drugih posebnih
pojavov (slika 2) V tem obdobju sicer posebej izstopajo
leta 987, 992, 993, 994, 996, 997 in 999,
ko je bilo v Sloveniji opaženih več kakor 0 redkih vrst,
vendar kakšnega posebnega pravila v dinamiki pojavljanja
ni mogoče razbrati Če je medletni pojav redkosti pri
nas stvar naključja, to ne velja za sezonsko pojavljanje,
torej kdaj v letu so redke vrste najpogosteje opažene
Sezonsko pojavljanje redkih vrst zelo dobro sovpada
s selitveno dinamiko ptic v Sloveniji, s spomladanskimi
vrhovi v aprilu in maju, jeseni pa v razvlečeni jesenski selitvi
med avgustom in novembrom (slika 3) To kaže na to, da
so naše avtohtone redke vrste pravzaprav ptice, ki so
na svoji selitveni poti zašle zaradi vremenskih ali drugih
nevšečnosti Pravzaprav je res večina redkih vrst, 59 %,
ki se pojavljajo pri nas, pravih selivk na dolge razdalje, na
primer lopatasta govnačka (
Stercorarius pomarinus
)
Ostale (34 %) so selivke na kratke razdalje in vrste, ki se
pogosto klatijo, zlasti mladi osebki, in priložnostno zaidejo
tudi k nam Včasih katera od redkih ptic pri nas celo
prezimi ali se zadrži v naših krajih daljše obdobje, kakor
je bil primer vsaj dveh ribjih galebov (
Larus ichthyaetus
)
na reki Dravi med leti 996 in 997 (Božič, 997) Med
redkimi vrstami je tudi 7 % stalnic, na primer belohrbti
detel (
Dendrocopos leucotos
) in žalobna sinica (
Parus
lugubris
) Njihova redkost ni posledica selitvenih zmot, pač
pa skromnemu ornitološkemu poznavanju vrst, ki pri nas
potrjeno ali vsaj domnevno gnezdijo v majhnem številu
Kje so gnezdišča naših redkih vrst? Od kod jih torej
zanese k nam? Pravo poreklo je izjemno težko ugotoviti,
saj je večina redkih vrst brez obročkov, s katerimi bi lahko
zanesljivo ugotovili, od kod prihajajo Izjema je bil nedavno,
jeseni 2005, v Sečoveljskih solinah opazovani plamenec
(
Phoenicopterus roseus
), ki je nosil obroček iz Turčije,
kjer je bil obročkan kot mladič (portal Ixobrychus, 2005)
Največ redkih vrst, 46 %, pri nas je tistih, ki gnezdijo v
neposredni bližini Slovenije, na Hrvaškem, Madžarskem,
v Italiji ali Avstriji Seveda je večina teh tudi potencialnih
slovenskih gnezdilk, njihova redkost pa je posledica
predvsem njihove majhne mobilnosti, saj gre pretežno
za stalne in klateške vrste Okoli 7 % redkih ptic gnezdi
Slika 9 Redke ptice iz zahodne Evrope, ki prispejo do
Slovenije, so predvsem morske ptice, denimo
mormon (
Fratercula arctica
) (foto: D Tome)
Figure 9 Rarities from western Europe that arrive
in Slovenia are mainly seabirds, such as the
puffin (
Fratercula arctica
) (photo: D Tome)

32 številka 20, 2006
Slika  Rožnati škorec (
Sturnus roseus
) – v Sloveniji
redka vrsta, ki se pri nas pojavlja invazijsko
(foto: J Smole)
Figure  The rose-coloured starling (
Sturnus roseus
)
– a rare species in Slovenia, but which
appears in invasions (photo: J Smole)
v severnih prostranstvih Skandinavije in severne Rusije,
denimo ostroglež (
Calcarius lapponicus
) Med severnjaki
so še dodatni 3 % vrst, ki gnezdijo še nekoliko dlje proti
severu, na Islandiji in Spitzbergih, denimo kratkokljuna gos
(
Anser brachyrhynchus
) Naslednja skupina so prišleki
iz vzhodne Evrope, ki jih je okoli 4 %, denimo plevelna
trstnica (
Acrocephalus agricola
) Vzhodno-evropskih
prišlekov je precej več kakor onih iz zahodne Evrope, ki
jih je pol manj, 7 %, pri čemer gre predvsem za morske
ptice, kakršen je mormon (
Fratercula arctica
) Med
vzhodnimi vrstami je treba omeniti še tiste iz daljne Azije,
zlasti iz Sibirije Teh je okoli 8 % in nekatere so prispele
do nas celo s skrajnega vzhodnega konca Sibirije, denimo
prekomorski prodnik (
Calidris melanotos
), ki se je v letu
999 potikal po ormoških bazenih (Štumberger, 2000)
Z oddaljenostjo krajev se zmanjšuje tudi število vrst, ki
od tam prispejo do Slovenije Edini ameriški prišlek v
Sloveniji je mali rumenonogi martinec (
Tringa flavipes
),
ki nam najbližje gnezdi na Aljaski, pri nas pa so ga zgolj
enkrat videli v SV Sloveniji (Denac, 996) Kot posebnost
pa naj omenimo še malce nenavadne goste iz Afrike
V Afriki gnezdeče ptice se namreč malo selijo ali sploh
ne, saj za to ni velikih potreb Kljub temu pa se nekateri
osebki klatijo po črni celini in pot jih včasih zanese tudi v
Evropo in naše kraje Kar dve afriški ptici sta se pritepli
do Slovenije in obe sta pretežno puščavski vrsti Prva,
ovratničarska droplja (
Chlamydotis macqueeni
), je bila
opažena pri Ribnici na Dolenjskem leta 970, druga,
puščavski tekalec (
Cursorius cursor
), pa leta 976 v
Sečoveljskih solinah (Šmuc, 980, Komisija za redkosti,
993b)
Redke vrste so določene kot redkosti zaradi njihovega
nerednega oziroma občasnega pojavljanja na nekem
prostoru Če pustimo ob strani tiste vrste, ki so bile
pri nas opažene le enkrat, saj je njihov pojav v Sloveniji
zares le splet okoliščin, in se osredotočimo na tiste, ki so
se pri nas pogosteje pojavljale dlje časa Redkost vrste
se lahko namreč sčasoma spreminja Primer za to je
kormoran (
Phalacrocorax carbo
), ki je še v 70-tih letih v
Sloveniji veljal za izjemno redko ptico (Jež, 979, Sovinc,
994a) Zaradi izboljšanja razmer zlasti na gnezdiščih
v srednji in severni Evropi se je populacija kormorana
začela bliskovito povečevati (Marion in sod, 997) To
se je poznalo tudi v Sloveniji in kormoran je od redkosti
prešel v zelo pogostega rednega prezimovalca s prek
3500 pticami, preštetih vsako zimo (npr Božič, 2005,
Štumberger, 2005) Druge relativno redno pojavljajoče
redke price so v neposredni bližini Slovenije gnezdeče
ptice, ki jih občasno disperzija osebkov prinese tudi k nam
Sem sodijo tudi tiste vrste, ki širijo svoj gnezditveni areal
zato pri nas opažamo zgolj posamezne satelitske osebke,
ki morda pomenijo prihod nove gnezdilke na slovenska
tla Tak primer je travniški vrabec (
Passer hispaniolensis
),
ki je na sosednjem Hrvaškem zelo množična gnezdilka,
ki hitro širi svoj areal proti severu (Rubinič, 200)
Prve gnezditveno sumljive osebke smo opazili že tudi v
Sloveniji (Vrezec in Štumberger, 2000), vendar zaenkrat
še vedno v zelo skromnem številu Med tretjimi redno
pojavljajočimi redkimi pticami naj omenimo vrste, ki jih
k nam prinese invazivni val Primer za to je pojavljanje
rožnatega škorca (
Sturnus roseus
) v Sloveniji od leta
87 do zdaj Zgodba okoli rožnatega škorca pri nas je
še vedno dokaj zagonetna Čeprav vrsta velja za redkost,
se pogosto takrat, ko se pojavi, pojavi v večjem številu, v
letu 973 pa je bil v Prekmurju zabeležen celo poskus
gnezditve (Geister, 993) Pravzaprav rožnatega škorca
v naših krajih omenja že Scopoli (769) Pozneje ga je
v svoj seznam ptičev v Sloveniji iz leta 842 vključil tudi
Henrik Freyer (Gregori, 992) Prvi konkretni podatek o
pojavu v Sloveniji je iz leta 87, nato pa so se pojavi vrste
relativno redno beležili (Šere, 983) Dinamika pojavljanja
rožnatega škorca v več kakor stoletnem obdobju med
9 in 2 stoletjem (slika 4), kaže na njegovo relativno
Slika 0 Kormoran (
Phalacrocorax carbo
) je še v 70-
tih letih v Sloveniji veljal za izjemno redko ptico,
danes pa je reden in pogost prezimovalec
(foto: D Tome)
Figure 0 The cormorant (
Phalacrocorax carbo
) was
still an exceptionally rare bird in Slovenia in
the 70s, but today is a regular and frequent
overwintering species (photo: D Tome)

33
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
pogosto pojavljanje konec 9 in v začetku 20 stoletja
ter konec 20 in v začetku 2 stoletja Vmes, med letoma
9 in 960, je skoraj 50-letno obdobje, ko rožnatega
škorca pri nas ni bilo Gotovo je bilo to v povezavi z nizko
gnezditveno populacijo vrste, ki nam najbližje strnjeno
gnezdi na vzhodnem Balkanu in ob Črnem morju Zadnja
večja invazija vrste, ki je zajela skoraj vso Evropo, tudi
naše kraje, je bila leta 2002 Domneva se, da je bila
obsežna invazija posledica povečanja populacije, ki je
sovpadla z vremenskimi razmerami pomladi 2002
(Elkins, 2004) Visoke majske in junijske temperature po
Evropi so povzročile, da so se ptice iz svojih prezimovališč,
ki so večinoma v Indiji, razkropile daleč stran od svojih
gnezdišč v JV Evropi, vse tja do Velike Britanije na zahodu
in Skandinavije na severu
Izbruhialiinvazijeptic
Izbruhi ali invazije so selitve posebne oblike So prav tako
množični in usklajeni premiki ptic, niso pa tako redni
kakor selitve (Burton, 992) Od običajnih selitev se
razlikujejo tudi po tem, da kraja, kjer bo prišlo do izbruha,
ni mogoče natančno napovedati Največ pozornosti pri
ljudeh vzbujajo izbruhi zaradi nerednosti, saj ptice kakšno
leto dobesedno preplavijo pokrajino, nato pa jih nekaj let
ne vidimo
Krivokljuni (
Loxia curvirostra
) se v letih z dobro obroditvijo
iglavcev obilno razmnožijo Ker iglavci naslednje leto
praviloma slabo obrodijo, za veliko krivokljunov hrane
nenadoma zmanjka, zato se celotna populacija med
iskanjem novih zalog hrane razširi tudi v kraje, do kamor
sicer ne pridejo, kar imenujemo izbruh Dobro znana so
nihanja populacij malih sesalcev, predvsem lemingov
in voluharic, v tundri Vsake tri, štiri ali pet let, ko pride
obdobje podpovprečno majhne populacijske velikosti teh
glodalcev, koconogim kanjam (
Buteo lagopus
) in snežnim
sovam (
Bubo scandiacus
), ki se z njimi hranijo, hrane
nenadoma zmanjka Množično zapustijo svoja ozemlja in
takrat jih pogosteje kakor v drugih letih opazujemo tudi v
južni Evropi (Newton, 2003) Kragulji (
Accipiter gentilis
),
ki se na severu areala hranijo pretežno z gozdnimi
in barjanskimi kurami, imajo invazijska leta na deset
let, kakor niha populacija njihovega plena Med vrste s
pogostimi invazijami štejemo tudi nekatere ščinkavce,
šoje in sinice Obdobja izbruhov teh vrst so odvisna od
obrodive različnih vrst rastlin Sicer pa se verjetno prav
vsaka vrsta ptice včasih zaradi zgoraj opisanih razlogov
začasno premakne tudi na območje, ki ni običajni del
njene razširjenosti, kar bi lahko označili kot izbruh
Obseg in obdobje oblike selitve, ki jo imenujemo izbruh sta
torej odvisna od ravnovesja med količino hrane v okolju
in velikostjo populacije vrst Kadar koli je med njima velik
razkorak, kar praviloma ni vsako leto, je verjetnost izbruha
velika Raziskovalci pa so opazili, da so izbruhi bolj pogosti
med vrstami, ki so prehranjevalni specialisti, kar niti ni
čudno Generalisti ob pomanjkanju glavnega uplenijo več
nadomestnega plena, ki jim pomaga preživeti obdobje
pomanjkanja, medtem ko je za specialiste, ki lovijo le eno
vrsto plena, iskanje novih območij s hrano v tem primeru
edina rešitev preživetja
InvazijepticvSloveniji
Invazije različnih vrst ptic so se in se še vedno pojavljajo
tudi na Slovenskem, čeprav le-te v slovenski ornitološki
literaturi niso dobro zbrane in obdelane Še najbolj
Slika 2 Pozimi 2004/05 smo v Sloveniji doživeli izjemen pojav invazije pinož (
Fringilla montifringilla
) (foto: D Tome)
Figure 2 In the winter of 2004/05 we were witness to an extraordinary phenomenon in Slovenia when an invasion of
bramblings (
Fringilla montifringilla
) alighted here (photo: D Tome)

34 številka 20, 2006
Slika 3 Telemetrijsko spremljanje ptic je dandanes
zelo pomembno orodje ornitološke znanosti
pri ugotavljanju premikov in selitev ptic v
prostoru Na sliki je lesna sova (
Strix aluco
) z
radiotelemetrijskim oddajnikom
(foto: D Tome)
Figure 3 Telemetric monitoring of birds is today a very
important tool of ornothological science in
ascertaining the movements and migrations
of birds in space The picture shows a
tawny owl (
Strix aluco
) with radiotelemetric
transmitter (photo: D Tome)
celovit prikaz invazij pri različnih vrstah navaja Sovinc
(994b), sicer pa so bile bolje obdelane predvsem
invazije kirgiške sadže (
Syrrhaptes paradoxus
; Sajovic,
908, Gregori, 965), pegama (
Bombycilla garrulus
;
Bračko in Grošelj, 994) in rožnatega škorca (
Sturnus
roseus
; Šere, 983) Po do sedaj zbranih podatkih smo v
Sloveniji zabeležili invazije oziroma izbruhe pri 9 vrstah
ptic (preglednica ) Čeprav invazije posameznih ptic ne
sovpadajo, so lahko nekatera leta invazijska za več vrst,
kar je večinoma posledica zlasti izjemnih vremenskih
razmer Iz predstavljenih podatkov lahko kot močnejša
invazijska leta v Sloveniji, kjer je bila invazija ugotovljena
pri več vrstah, izpostavimo leta 885, 899, 907–08,
9, 92–24, 974–75, 988–93 (z močnim vrhom
v letu 989), 996 in 2004–05
Invazijske vrste so zelo pestre, saj so med njimi pri nas
izjemno redke vrste redni prezimovalci in gnezdilci
Kirgiška sadža (
Syrrhaptes paradoxus
), ki je stepska
centralnoazijska vrsta in v Evropi praviloma ne gnezdi, je
imela konec 9 in v začetku 20 stoletja kar nekaj invazij
Te so bile včasih tolikšne, da so posamezne ptice na
evropskih tleh, denimo v Avstriji, celo gnezdile (Lewington
in sod, 992) V Sloveniji je bila invazija kirgiških sadž
ugotovljena štirikrat, nazadnje leta 908, ko je bila tudi
zadnja invazija na evropskih tleh (Sajovic, 909, Lewington
in sod, 992) Najbolj poznane so pri nas invazije
Vrsta Invazijska leta v Sloveniji
koconoga kanja
(Buteo lagopus)
rečni galeb
(Larus ridibundus)
kirgiška sadža
(Syrrhaptes paradoxus)
črna žolna
(Dryocopus martius)
pegam
(Bombycilla garrulus)
carar
(Turdus viscivorus)
močvirska sinica
(Poecile palustris)
menišček
(Periparus ater)
velika sinica
(Parus major)
brglez
(Sitta europaea
)
rožnati škorec
(Sturnus roseus)
šoja
(Garrulus glandarius)
krekovt
(Nucifraga caryocatactes)
pinoža
(Fringilla montifringilla)
čižek
(Carduelis spinus)
brezovček
(Carduelis flammea)
krivokljun
(Loxia curvirostra)
kalin
(Pyrrhula pyrrhula)
dlesk
(Coccothraustes coccothraustes)
907, 984
987
863, 888, 896, 908
990, 99
873, 903, 904, 92, 93, 923, 946, 953, 958, 963, 965, 970,
974, 975, 988, 989, 990, 99, 996, 200, 2004, 2005
922, 985, 988, 989
990, 993
ni zbrano
989
993
glej sliko 
ni zbrano
9, 968
885, 92, 923, 976, 978, 980, 992, 2004
974, 975, 977, 98, 989, 992
972, 986
884, 885, 890, 899, 902, 909, 90, 922, 924, 992
992, 2004, 2005
989, 99
Preglednica  Pregled ugotovljenih invazijskih vrst ptic v Sloveniji z navedbo zabeleženih invazijskih let Če je šlo za zimsko
invazijo, je navedeno le prvo leto invazije (zbrano iz Sajovic, 908 in 92, Reiser, 925, Gregori, 965,
Bračko in Grošelj, 994, Sovinc, 994a, Tout, 2005)
Table  Review of verified invasion species of bird in Slovenia, with the year of invasion If it was a winter invasion,
only the initial year of invasion is stated (collected from Sajovic, 908 and 92, Reiser, 925, Gregori,
965, Bračko and Grošelj, 994, Sovinc, 994a, Tout, 2005)

35
Al Vrezec, Davorin Tome, Damijan Denac: SELITEV IN IZJEMNI SELITVENI POJAVI PRI PTICAH
pegamov (
Bombycilla garrulus
), severnjaške vrste, ki pri
nas redno prezimuje (Sovinc, 994b) Včasih se pegami
pojavijo masovno, kar povezujejo predvsem z viri hrane in
populacijskim izbruhom in ne toliko z vremenskimi pojavi
Po obsežnosti je bila pri nas največja ugotovljena invazija
zabeležena v štirih zaporednih zimah od leta 988 do
992 (Bračko in Grošelj, 994) Pogost pojav pegamovih
invazij je, da se ptice v večjih ali manjših jatah pojavljajo
na širšem območju, večinoma ob virih hrane Nekoliko
drugačne so invazije pinož (
Fringilla montifringilla
), prav
tako ptic severnih krajev Invazijo večjega obsega smo
pri nas imeli leta 2004, ko se je na skupnem prenočišču
na Kozjanskem zbrala jata okoli dveh milijonov ptic Tudi
nekatere pri nas gnezdeče vrste se lahko pri selitvi ali
pozimi pri nas pojavijo invazijsko Vendar to niso ptice, ki
gnezdijo pri nas, pač pa prav tako prišleki s severa Pojav
je zelo slikovit pri kalinu (
Pyrrhula pyrrhula
) in krekovtu
(
Nucifraga caryocatactes
), pri katerima so ugotovili, da
se med invazijo pri nas pojavljajo severne in celo sibirske
podvrste (Sajovic, 92, Reiser, 925, Tout, 2005) Še
več, invazivni valovi k nam prinesejo še kakšne druge
severne gnezdilce, ki so pri nas izjemno redki, denimo
beloperutega krivokljuna (
Loxia leucoptera
)
Selitvepticinsodobne
ornitološkeraziskave
Kljub več kakor stoletnim raziskavam ptičjih selitev v
Evropi, je neznank še veliko Obročkanje ptic je pri tem
nedvomno pomembno in ključno Kljub temu pa zgolj
z obročkanjem lahko razložimo le drobec v mozaika
selitvene poti izbrane vrste ptice, saj je zbiranje podatkov
zgolj točkovno Kako ptice izbirajo svojo selilno pot in kaj
med tem počnejo, je iz teh podatkov nemogoče opisati
Sodobna ornitološka znanost zato uporablja telemetrijske
raziskave (Tome, 2002) Pri tem se ujeti ptici pritrdi
ustrezen oddajnik, ki oddaja signal in ga lahko na terenu
spremljamo bodisi z radijsko anteno na kratko razdaljo,
bodisi prek satelita na dolgo razdaljo Oddajnik, ki ga ptica
nosi, je zanjo bolj ali manj nemoteč in ne sme bistveno
vplivati na preživetvene sposobnosti osebka S takim
načinom stalnega spremljanja premikov ptic v prostoru
so se odprli povsem novi pogledi na selitve ptic Žal pa so
satelitska spremljanja ptic zelo draga, zato je tovrstnih
raziskav malo V Sloveniji se s satelitsko telemetrijo
še nismo ukvarjali, nekaj študij pa je bilo opravljenih
z radiotelemetrijo na krajše razdalje, predvsem pri
nekaterih stalnicah in klatežih Za dokončno razvozlanje
selitvene uganke ptic je pred ornitološko znanostjo še
vedno kup nerešenih vprašanj
Viriinliteratura
 Alerstam, T, 990 Ecological causes and
consequences of bird orientation Experientia, 46,
405–45
2 Begon, M, Harper, J L in Townsend, C R, 996
Ecology London, Blackwell Science, 068
3 Berthold, P 996 Control of bird migration London,
Chapman Hall, 355
4 Božič, I, 976 Slovenska ornitologija med leti 926–
976 Proteus, 38 (7), 247–250
5 Božič, L, 997 Pojavljanje ribjega galeba Larus
ichthyaetus v Sloveniji Acrocephalus, 8 (80/8),
6–3
6 Božič, L, 200a Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s
pregledom redkih vrst Acrocephalus, 22 (06/07),
5–20
7 Božič, L, 200b Poročilo Nacionalne komisije za
redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje
997–2000 Acrocephalus, 22 (06/07), 09–
3
8 Božič, L, 2005 Rezultati januarskega štetja vodnih
ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji Acrocephalus, 26
(26), 23–37
9 Bračko, F, Grošelj, P, 994 Pojavljanje pegama
Bombycilla garrulus v Sloveniji – nekoč in danes
Acrocephalus, 5, 62, 6–26
0 Burton, R 992 Bird migration London, Aurum
press, 60
 Creutz, 962 Geheimnesse des Vogelzuges, 7
2 Denac, D, 996 Prvo opazovanje malega
rumenonogega martinca Tringa flavipes v Sloveniji
Acrocephalus, 7 (75/76), 59–60
3 Elkins, E, 2004 Weather and Bird Behaviour London,
T & A D Poyser
4 Flade, M, 997 Red-breasted Flycatcher Ficedula
parva str 66–67 V: Hagemeijer, E J M, Blair, M
J, ur The EBCC Atlas of European Breeding Birds:
Their Distribution and Abundance London, T & AD
Poyser
5 Geister, I, 980 Pozdravni nagovor na ustanovni
skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic
Slovenije Acrocephalus,  (), –3
6 Geister, I, 993 Kaj pravijo zgodovinski in sodobni viri
o nekaterih redkih in vprašljivih gnezdilkah Slovenije
Acrocephalus, 4 (58/59), 83–96
7 Gregori, J, 965 Stepna kokoška ne spada v lovski
zakon Lovec, 48, 270-27
8 Gregori, J, 992 Ptiči v »Favni« Henrika Freyerja
– ob 50 obletnici njenega izida Acrocephalus, 3
(54), 30–37
9 Hilgerlogh, G, Laty, M, Wiltschko, W, 992 Are the
Pyrenees and the western Mediterrean barriers for
trans-Saharan migrants in spring? Ardea, 80, 375–
38
20 Jež, M, 979 Kormoran – redek zimski gost
Proteus, 42, 5–7
2 Kerček, M, 2004 Rožnati škorec Sturnus roseus
Acrocephalus, 25 (20), 37
22 Kerček, M, 2005 Ptice akumulacije Medvedce Dipl
Delo Maribor, Pedagoška fakulteta, 99 str
23 Kmecl, P, Rižner, K, 993 Pregled vodnih ptic in
ujed Cerkniškega jezera: spremljanje številčnosti s
poudarkom na preletu in prezimovanju Acrocephalus,
4 (56/57), 4–3
24 Komisija za redkosti, 993a Poročilo o delu Komisije
za redkosti za obdobje 990–992 Acrocephalus,

36 številka 20, 2006
4 (58/59), 97–99
25 Komisija za redkosti, 993b Seznam redkih vrst ptic
Slovenije 990 Acrocephalus, 4 (58/59), 99–
9
26 Lack, D, 963 Migration acrosss the southern
North sea studied by radar Part 4 Autumn Part
5 Movements in August, winter and spring, and
conclusion Ibis 05, –54, 46–492
27 Lewington, I, Alström, P, Colston, P, 992 A field
guide to the rare birds of Britain and Europe London,
HarperCollins Publishers, 448 str
28 Marion, L, Suter, W, Gregersen, J, Gromadzka, J,
Keller, T, Rov, N, 997 Cormorant Phalacrocorax
carbo str 34-35 V: Hagemeijer, E J M, Blair, M J,
ur The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their
Distribution and Abundance London, T & AD Poyser
29 Mead, C, 99 The Missing Migrants BTO News,
76, 
30 Newton, I 2003 The speciation & biogeography of
birds London, Academic press, 668
3 Perco, F, Tout, P, 200 Notes on recent discoveries
regarding the presence of the Northern Bald Ibis
Geronticus eremita in the Upper Adriatic Region
Acrocephalus, 22 (06/07), 8–87
32 Ponebšek, B, 934 Slovenija na križišču selilnih potov
I Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani,
926–933, 20–22
33 Ponebšek, J, 934 Dosedanji uspehi zavoda I Izvestje
Ornitološkega observatorija v Ljubljani, 926–933,
26–36
34 Portal Ixobrychus, 2005 internetni vir: [http://www
ixobrychus-drustvosi/portal/html/]
35 Reiser, O, 925 Die Vögel von Marburg an der Drau
Graz, Naturwissenschaftlichen Verein in Steiermark,
43 str
36 Rubinič, B, 200 Širjenje severovzhodne meje
gnezditvenega areala travniškega vrabca Passer
hispaniolensis vzdolž Jadranske obale: kako se vede
nova populacija v hrvaški Istri Acrocephalus, 22
(09), 207–2
37 Sajovic, G, 908 Das Faust- oder Steppenhuhn in
Krain Carniola I, 28–29
38 Sajovic, G, 909 Ornithologika für das Jahr 908
Carniola II, 50–53
39 Scopoli, I A, 769 Annus I Historico-Naturalis
Descriptiones Avium Lipsiae, Sumtib Christ Gottlob
Hilscheri, 68 str
40 Snow, D W, Perrins, C M, 998 The Birds of
the Western Palearctic Oxford, New York, Oxford
University Press, 694 str
4 Sovinc, A, 994a Zimski ornitološki atlas Slovenije
Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 452 str
42 Sovinc, A, 994b Redke vrste ptic v Sloveniji v letu
992 Acrocephalus, 5 (63), 45–49
43 Sovinc, A, 995 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu
993 Acrocephalus, 6 (73), 93–96
44 Sovinc, A, 996 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu
994 Acrocephalus, 7 (75/76), 76–79
45 Sovinc, A, 997 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu
995 Acrocephalus, 8 (84), 5–56
46 Sovinc, A, 999 Redke vrste ptic v Sloveniji v letu
996 Acrocephalus, 20 (92), 26–30
47 Šere, D, 982 Ptiči Stožic pri Ljubljani, 972–
982 – favnistični pregled, obročkanje in najdbe
Acrocephalus, 3 (3/4), -6
48 Šere, D, 983 Pojavljanje rožastega škorca Sturnus
roseus v Sloveniji Acrocephalus, 4 (6), 3–32
49 Šere, D, 994 Selitev plašice Remiz pendulinus
prek Slovenije – novi dokazi za vzhodno selitveno pot
Acrocephalus, 5 (64), 73–95
50 Šere, D, 995 Najdbe obročkanih velikih kormoranov
Phalacrocorax carbo v Sloveniji Acrocephalus, 6
(72), 66–67
5 Šere, D, 996 Najdbe obročkanih labodov grbcev
Cygnus olor v Sloveniji Acrocephalus, 7 (77), 26–
28
52 Šere, D, 997 Ornitološke novice za obročkovalce
Št  Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2 str
53 Šere, D, 998 Ornitološke novice za obročkovalce
Št 2 Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 50 str
54 Šere, D, 2000 Ornitološke novice za obročkovalce
Št 3 Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 38 str
55 Šere, D, 2004 Ornitološka postaja Vrhnika (987–
2003) Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije,
Slovenski center za obročkanje ptičev, 8 str
56 Šmuc, A, 980 Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin
Diplomska naloga Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 200
str
57 Štumberger, B, 2000 Prvo opazovanje
prekomorskega prodnika Calidris melanotos v
Sloveniji Acrocephalus, 2 (02/03), 26–274
58 Štumberger, B, 2005 Rezultati štetja vodnih ptic v
januarju 2003 v Sloveniji Acrocephalus 26 (25):
99-03
59 Thorpe, A, 200 North Sea Bird Club 2st
Anniversary Report Aberdeen
60 Tome, D, 2002 Telemetrija, daljinsko sledenje ptic
Svet ptic, 8 (), 3–33
6 Tome, D, 2003 Rožnati škorec Sturnus roseus
Acrocephalus, 24 (6), 36
62 Tome, D, Sovinc, A, Trontelj, P, 2005 Ptice
Ljubljanskega barja Monografija DOPPS št 3
Ljubljana, DOPPS, 47 str
63 Tout, P, 2005 Bullfinch Pyrrhula pyrrhula
Acrocephalus, 26 (25), 0–
64 Vrezec, A, 200 Položaj alohtonih vrst v slovenski
avifavni Acrocephalus, 22 (06/07), 69–7
65 Trontelj, P, 992 Prispevek k poznavanju avifavne
Zbiljskega in Trbojskega akumulacijskega jezera na
reki Savi Acrocephalus, 3 (50), 2–6
66 Vrezec, A, Štumberger, B, 2000 Prvi teritorialni
travniški vrabci Passer hispaniolensis v Sloveniji
Acrocephalus, 2 (00), 6–64
67 Vrezec, A, 2005 Slovensko ornitološko pisanje Svet
ptic, 0 (4), 69–75
68 Wiedenfeld, D, Wiedenfeld, MG, 995 Large kill
of neotropical migrants by tornado and storms in
Louisiana, April 993 Journal of Field Ornithology,
66, 70–80