... To velja zlasti za emocionalno inteligentnost (Bar-On, 1997; Bar-On in Parker, 2001; Goleman, 1995; Salovey in Mayer, 1990), moralno inteligentnost (Coles, 1997Coles, , 1999 Hass, 1998), eksistencialno inteligentnost (Gardner, 1999), duhovno inteligentnost (Buzan, 2001; Gardner, 1999; Zohar in Marshall, 2000) in sorodne konstrukte, ki se pojavljajo bodisi v ožjih teoretskih modelih, nekateri med njimi pa se pojavljajo tudi v širših modelih multiple inteligentnosti (Gardner, , 1999 Buzan in Keene, 1997). Takšno širjenje koncepta inteligentnosti je naletelo na veliko kritik (Bouchard, 1984; Brody, 1992; Carroll, 1993 Carroll, , 1997 Eysenck, 1994; Fodor, 1983 Fodor, , 1985 Gardner, 1993 Gardner, , 1998 Guskin, Peng in Simon, 1992; Klein, 1997 Klein, , 1998 Kline, 1991; Matthews, 1988; Morgan, 1992; Peterson, 1997; Richardson, 1991; Scarr, 1985; Smerechansky-Metzger, 1995; Smolucha, 1993; Sternberg, 1983 Sternberg, , 1988 Sternberg, , 1991). Med navedenimi področji »inteligentnosti« pogosto ni nobene korelacije (Carroll, 1993Carroll, , 1997 Jensen, 1998 Jensen, , 1999) in za nekatera med njimi lahko upravičeno dvomimo, ali sploh predstavljajo sposobnosti (Jensen, 1998Jensen, , 1999). ...